×

Ali je sendvič lahko »topel« ali pa poznamo le »topli sendvič«?




  • Vprašanje:

    V nekem lokalu visi tablica, na kateri piše: »Topli sendvič za domov«. Nekako mi to ne gre v ušesa. »Topli ...«! Ok, če bi bilo mišljeno v množini. Vroč – vroči, topel – topli, hladen – hladni. Bolj mi gre v ušesa »Topel sendvič«. Sem že krepko čez sedemdeset in posledično »stara šola«, a bi Vas vseeno prosil, da me razsvetlite.


    Odgovor:

    Pri parih vroč -- vroči, topel -- topli, hladen -- hladni gre v primerih, kakršnega navajate, za razlikovanje med dvema vrstama pridevnikov, kot smo ga podrobno pojasnjevali že v več odgovorih, npr. riban ali ribani sir.

    (1) Pri vrstnih pridevnikih, ki odgovarjajo na vprašanje kateri?, se v moškem spolu ednine v imenovalniku pojavlja tipično obrazilo -***(n)i***: vroči, topli, hladni.
    (2) Pri lastnostnih pridevnikih, ki odgovarjajo na vprašanje kakšen?, pa je za isto obliko značilna odsotnost končnega -i: vroč, topel, hladen.

    Če se pridevniki iz druge skupine pojavljajo ob poljubnih samostalnikih, ko jim želimo pripisati določeno lastnost (vroč dan, topel pulover, hladen veter), pa se vrstni pridevniki pojavljajo v stalnih besednih zvezah, ki so pogosto terminološke (npr. beli nosorog). Prepoznamo jih tudi po tem, da jih za razliko od lastnostnih ne moremo stopnjevati.

    Razliko lahko prikažemo tudi na paru topel sendvičtopli sendvič:

    V prvem primeru gre za sendvič, ki mu pripišemo lastnost 'topel'. V tem primeru je lahko sendvič tudi zelo, bolj, manj, nadvse ... topel.

    V drugem primeru pa gre za vrsto jedi, ki je na jedilnikih slovenskih lokalov pogosto zapisana tudi s prevzeto besedo toast (kar ni najbolj natančna oznaka, saj toast oz. opečenec, kot predlaga SSKJ, še ni sendvič, temveč le ena od sestavin zanj). V tem primeru je torej zveza v celoti poimenovanje predmetnosti in je ne moremo stopnjevati (nadvse topli sendvič ne gre, lahko pa tej zvezi kot celoti pripišemo lastnost, npr. mrzel topli sendvič). Zanjo je mogoče najti precej primerov rabe tudi v korpusu Gigafida 2.0, npr.:

    • Bili smo na neki zabavi in Ana je jedla topli sendvič.
    • Znanega glasbenika smo v četrtek dopoldne opazili na vrtu mariborskega hotela* Piramida, kjer si je naročil kavo in topli sendvič, ker doma menda ni utegnil zajtrkovati.

    Tudi z drugima paroma, ki ju navajate, je podobno. Najpogosteje ju uporabljamo kot lastnostna pridevnika, vendar se pojavljata tudi kot lastnostna v stalnih poimenovalnih zvezah. Poznamo npr. hladni bife (po SSKJ-ju 'jedi in pijače, ki se ponudijo nekuhane ali ohlajene'), podoben pomen imajo hladni narezek, hladni prigrizek in hladni napitek. Za pridevnik vroči v stalni zvezi pa je v korpusu največ primerov za nekdanjo televizijsko oddajo Vroči stol in še aktualno radijsko oddajo Vroči mikrofon.

    Tina Lengar Verovnik (marec 2020)



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.