×

Začetnica pri skrajšanih stvarnih lastnih imenih (»Uredba«) in sklicevanje na skrajšana imena




  • Vprašanje:

    Zanima me, kako bi zapisali naslednje skrajšane naslove predpisa, katerega polno uradno ime se glasi:

    Uredba (ES) št. 862/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o statistiki Skupnosti o migracijah in mednarodni zaščiti ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 311/76 o zbiranju statističnih podatkov o tujih delavcih

    • polni uradni naslov brez datuma in subjekta, ki je predpis sprejel:
      U/uredba (ES) št. 862/2007 o statistiki Skupnosti o migracijah in mednarodni zaščiti ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 311/76 o zbiranju statističnih podatkov o tujih delavcih

    • skrajšani naslov, sestavljen iz vrste akta, številke in nekaj besed iz polnega naslova:
      U/uredba (ES) št. 862/2007 o statistiki Skupnosti o migracijah in mednarodni zaščiti

    • skrajšani naslov, sestavljen iz vrste akta in številke:
      U/uredba (ES) št. 862/2007

    • skrajšani naslov, sestavljen iz vrste akta in nekaj besed iz polnega naslova:
      U/uredba o statistiki Skupnosti o migracijah in mednarodni zaščiti

    In še drugi del vprašanja:

    Kako je z veliko začetnico pri lastnih imenih, kadar pred njimi stoji kazalni zaimek? Je velika začetnica v naslednjih dveh primerih upravičena?

    • Sporazum, sestavljen v 11 uradnih jezikih Evropske unije (španščina, danščina, nemščina, grščina, angleščina, francoščina, italijanščina, nizozemščina, portugalščina, finščina, švedščina) je bil objavljen v UL L 97, 30.3.1998, str. 2. Češka, estonska, latvijska, litovska, madžarska, malteška, poljska, slovaška in slovenska različica so objavljene v tem Uradnem listu Evropske unije.
    • Na podlagi [ … ] ZZVZZ in ZUTPG) [ … ] objavlja Zavod v tem Uradnem listu RS javni razpis programa izvajanja šolanja psov vodičev slepih zavarovanih oseb.


    Odgovor:

    Velika začetnica je pri stvarnih lastnih imenih odvisna od splošne seznanjenosti z načinom krajšanja, saj le ta omogoča nedvoumno razumevanje sporočila. Zato v odgovorih pogosto poudarjamo in smo (npr. tule: Kako pisati skrajšana imena) že zapisali, da je v splošni rabi krajšanje sprejemljivo za uveljavljene primere, npr.:

    • Akademija za Slovenska akademija znanosti in umetnosti, ne pa tudi za pedagoška, glasbena ali kaka druga akademija,
    • Cerkev za Katoliška cerkev,
    • Unija za Evropska unija,
    • Združeni narodi za Organizacija združenih narodov,
    • Matica za Slovenska matica (slednje pa že izginja iz rabe),
    • Komisija za Evropska komisija,
    • Svet za Svet Evropske unije.

    Odgovor na prvi del vprašanja se torej glasi:
    Za priložnostno krajšanje v specializiranih besedilih je dovolj dogovor v skupini, ki ta besedila tvori, uporablja, se nanje sklicuje ipd. Če se dogovorite, da boste v skrajšani obliki Uredba uporabljali veliko začetnico, ob njej pa najbolj učinkovit razlikovalni dodatek, s katerim se kot specialisti za tovrstne besedila dogovorite, bo to najbrž že zadovoljilo potrebo po kratkosti in hkrati tudi razlikovalnosti med imeni uredb.

    Odgovor na drugo vprašanje:
    Če se v besedilu sklicujete na dokument z namenom natančnega dokumentiranja, je smiselno uporabiti polno ime ali skrajšano ime z ustreznim razlikovalnim dodatkom, ki loči listino/dokument od drugih.
    Če možnosti za zamenjavo z drugim dokumentom ni, saj se nanj sklicujemo z drugimi sredstvi, npr. s kazalnim zaimkom (ta) ali pridevnikom (navedeni, omenjeni), potem lahko uporabimo tudi ime dokumenta brez razlikovalnih dodatkov. Bolj nedvoumno bi bilo v tem primeru uporabiti skrajšani način, za katerega se dogovorite v delovni skupini in se uveljavlja v skupnosti piscev in bralcev besedil.
    Malo začetnico uporabimo, kadar je naš namen poudariti vrsto objave, npr. najbrž ima objava v uradnem listu neke države/skupnosti drugačno vlogo kot objava v dnevnem časopisu ali okrožnici ...

    Helena Dobrovoljc (maj 2020)



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.