Imena krajev z besedno zvezo »Sveti trije kralji« in velike začetnice

[Moderator]

Vprašanje:

V tej temi ste odgovorili na vprašanja o veliki/mali začetnici za praznik sveti trije kralji. V vseh primerih se je del imena praznika (trije kralji) pisal z malo začetnico.

https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/784/imena-praznikov-sveti-trije-kralji

Zanima pa me, zakaj se v imenih krajev, kot sta Sv. Trije Kralji v Slovenskih goricah in Vrh svetih Treh Kraljev ta del (trije kralji) piše z veliko začetnico, čeprav se v osnovi piše z malo?

V primeru, če ime kraja vsebuje večbesedno nenaselbinsko ime, ki ga vsebuje tudi ime zgornjega kraja (Slovenske gorice), se tudi v imenu kraja neprvi del nenaselbinskega dela piše z malo začetnico. Podobni primeri: Šempeter v Savinjski dolini, Miklavž na Dravskem polju, Lenart v Slovenskih goricah ...

Kako to, da so imena, kot so sveti trije kralji, izjema in se v imenih krajev pišejo z veliko začetnico, čeprav se v recimo imenu praznika pišejo z malo?

Odgovor:

Po veljavnem pravopisu iz leta 2001 pišemo naselbinska imena z veliko začetnico v vseh enotah, izjema so vas, mesto, trg, selo, selce, vasca, vesca, naselje in predlogi ter vezniki, če niso na začetku imena, npr. Stara vas, Novo mesto, Stari trg, Opatje selo, Most na Soči …
Ker v Republiki Sloveniji velja, da ima vsako mesto svoje ime, morajo imeti enaka imena tudi identifikacijski ali razlikovalni dodatek, ki ga pišemo v skladu s pravilom za te dodatke: Slovenske gorice so nenaselbinsko ime in gorice so občna beseda; enako velja za Lovrenc na Dravskem polju. Če bi se ime glasilo Loka pri Zidanem Mostu, je Zidani Most kot razlikovalni dodatek pisan v skladu s pravili za naselbinska imena, saj je ime naselbine/kraja.

Sv. Trije Kralji so naselbinsko ime ali ime kraja, v Slovenskih goricah je razlikovalni dodatek, pisan v skladu s pravili za nenaselbinska imena.

Tako bi z velikimi začetnicami pisali tudi Vrh Svetih Treh Kraljev, ker gre za naselbino/kraj, konkretno vasico.
Imen s temi sestavinami je v RS kar nekaj. Predsednik Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade RS Matjaž Geršič navaja kar nekaj različnih, kakor so zapisani v bazi REZI:

(a) Vrh Sv. Treh Kraljev – ime naselja v merilu 1 : 25000
(b) Vrh Treh Kraljev – vrh, vzpetina, planota v merilu 1 : 5000
(c) Sveti Trije Kralji – cerkev, sakralni objekt v merilu 1 : 25000
(č) Sv. Trije Kralji – cerkev, sakralni objekt v merilu 1 : 5000

In še razlaga ob imenih:
(a) Ime naselja smo pojasnili že zgoraj.
(b) Ker je vrh/vzpetina in je nenaselbinsko ime, bi ga morali pisati kot Vrh Treh kraljev, saj so mišljeni z zvezo Trije kralji pravzaprav Sveti trije kralji, religijsko ime in ne ime npr. treh evropskih kraljev, ki so se na tem vrhu morda srečali. V zemljepisnih imenih nastopa seveda religijsko ime in ne poimenovanje praznika.
Ob tem pojasnimo še razliko med religijskim imenom in poimenovanjem praznika:

Religijsko ime je Sveti trije kralji (skrajšano: Trije kralji), to ime nastopa tudi v krščanskem prazniku, ki se glasi praznik Svetih treh kraljev. Če se občnemu določilu praznik pri poimenovanju odrečemo, se prazniku reče tudi sveti trije kralji (z elipso, kakor je označeno v ePravopisu). O drugih poimenovanjih (Gospodovo razglašenje ipd.) tudi v odgovoru: Imena praznikov: sveti trije kralji.

(c in č) Enako velja za imena cerkva, ki jih zapišemo: cerkev Svetih treh kraljev ali Sveti/Sv. trije kralji ali cerkev Treh kraljev ali Trije kralji.

Načelo »vse sestavine krajevnih imen pišimo z veliko« je včasih težko uzavestiti, če so sestavine navadne občne besede (Dolnja Težka Voda, Meljski Hrib), a nam je precej v pomoč pri presoji zapisa velike začetnice.

Helena Dobrovoljc (maj 2020)