Poimenovanje krajev v SV Sloveniji s končnico -ci

Moderator

Vprašanje:

Ali je mogoče racionalno razložiti, zakaj se tako veliko število krajev v Prekmurju in Prlekiji končuje na ci?

Odgovor:

Krajevna imena s pripono -ci so v strukturnem smislu množinska oblika izsamostalniške tvorjenke moškega spola, ki imajo v podstavi pogosto antroponim oz. osebno ime (npr. Vitomerci), hagionim oz. svetniško ime (npr. Martjanci) ali pa fitonim oz. ime rastline, značilne za nek kraj (npr. Brezovci).

Na podlagi podatkov Statističnega urada Republike Slovenije ugotavljamo, da je znotraj RS 252 različnih krajevnih imen s pripono -ci, ki poimenujejo 263 naselij, 22 različnih krajevnih imen tega tipa je tudi v zamejstvu v Avstriji, Italiji in na Madžarskem.
Obravnavana krajevna imena so najbolj zgoščena na območju Pomurja, manj jih je na področju Haloz in Slovenskih goric ter v njim zemljepisno stičnih območjih Štajerske (Občina Šmarje pri Jelšah, Občina Maribor). Izven tega areala se krajevna imena s pripono -ci strnjeno pojavljajo še v Občini Črnomelj (štirinajst pojavitev), le z eno pojavitvijo pa na območju Dolenjske v Občini Sodražica (Petrinci) ter v petih primorskih občinah, ts. občine Šempeter pri Novi Gorici (Nemci), Komen (Dolanci), Koper (Dilici) ter Ilirska Bistrica (Fabci). Prisotna so tudi v zamejstvu v Avstriji (npr. Žetinci, nem. Sicheldorf; Dedonci, nem. Dedenitz), na Madžarskem (npr. Ritkarovci, madž. Kétvölgy; Sakalovci, madž. Szakonyfalu) in v Italiji (npr. Čedermaci, it. Cedrmaz, ob. Podbonesec; Križaci, it. Crisazze, ob. Rezija).
Zemljepisna razporeditev krajevnih imen s pripono -ci v posameznih občinah je razvidna s spodnje karte (manjša zapolnitev kroga pomeni manj pojavitev znotraj ene občine, večja zapolnitev pa več pojavitev). (M. Horvat, Rodilniška oblika panonskih, štajerskih in belokranjskih krajevnih imen na -ci, -ovci/-evci, -inci (tip Beltinci –iz Beltinec/Beltincev, Pravopisna razpotja. Razprave o pravopisnih vprašanjih. 199–212.)

Imenotvorno obrazilo -ci je v slovenskem jezikovnem prostoru zelo produktivno pri tvorbi krajevnih imen, saj izmed vseh obrazil od njega več krajevnih imen tvori le obrazilo -jь (S. Torkar, Slovenska zemljepisna imena, nastala iz slovanskih antroponimov, 2008: 19).
Kot ugotavlja slovenska toponomastika, je za posamezno zemljepisno območe določen tip tvorbe krajevnih imen značilnejši:

na vzhodu Dolenjske so na primer pogosta dvobesedna imena s samostalniškim jedrom vas in selo (tip Vavpča vas, Uršna sela),
v Istri in Beli krajini prevladujejo množinska krajevna imena moškega spola, nastala po konverziji iz prvotnih imen prebivalcev (tip Adlešiči, Bočaji, Babiči),
za vzhodni del Slovenije so značilna množinska krajevna imena s pripono -ci (tip Odranci, Budinci, Melinci),
v cerkljansko-tolminskem območju pa so pogosta predponska imena (tip Zakojca, Čezsoča, Zatolmin).
(Več: G. Majdič Imena vasi in mest v Sloveniji, 2002: 83)

Skupni tip tvorbe krajevnih imen nam pogosto kaže tudi zgodovinsko ozadje nekega območja, npr. smer oz. jedra določenih slovanskih naselitvenih tokov. Po Kosu (Kolonizacija med Dravo in Rabo pa krajevna imena na -ci. Svet med Muro in Dravo, 1968) naj bi bilo območje s krajevnimi imeni na -ci namreč prostor, kjer je v 12. in 13. stoletju potekala intenzivna slovenska kolonizacija.

Število imen na -ci se je na območju Prekmurja in Prlekije povečalo tudi:
(a) na račun standardizacije toponimov na začetku 20. stoletja, v sklopu katere so bila krajevna imena na -ce standardizirana v -ci (tip Zrkovce > Zrkovci, J. Narat, Oblikoslovne lastnosti krajevnih imen: Zrkovci, 2004), ter
(b) zaradi sprememb besedotvorne podobe nekaterih toponimov pod vplivom prevladujoče tvorbe bližnjih toponimov (prim. *Stoparji > *Stoparci > Stoparce (M. Snoj, Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen, 2009: 396; K. Štrekelj, Razlaga nekaterih krajevnih imen po slovenskem Štajerju I, Časopis za zgodovino in narodopisje III, 1906: 60).

Mojca Kumin Horvat (maj 2020)