×

Ločila za začetnim nagovorom




  • Vprašanje:

    Vem, da ste o ločilih pri začetnih in končnih pozdravih že govorili, vendar me kljub temu zanima, ali se pri uvodnih nagovorih v uradnih dopisih tolerira tudi pika? Klicaj mi deluje kot premočno ločilo, uporaba vejice mi pa ni všeč, ker se nova vrstica začne z malo začetnico. Prilagam dva primera s piko in enega brez ločil.

    1. Pozdravljeni, g. Kovač.
      Pošiljam vam ...

    2. Spoštovani naslovniki.
      Dovolite mi pripombo k ...

    3. Spoštovanemu naslovu
      sporočam svojo odločitev ...


    Odgovor:

    Odgovor Petra Weissa, ki pri odločanju med vejico in klicajem daje prednost vejici, najdete tule:
    Ločila pri začetnih in končnih pozdravih

    Prav zaradi razloga, ki ga navaja proti klicaju (»Za nagovorom bi bil klicaj, ki so ga na tem mestu pisali nekdaj, premočno ločilo in ga je bolje prihraniti za kako glasno klicanje ali za kričanje na stadionu.«), in zaradi vašega pomisleka, da se poved v novi vrstici za nagovorom pogosteje začne z veliko kot z malo začetnico, pa se pisna praksa spreminja. Opažamo namreč, da se tudi v formalni knjižni rabi vse pogosteje uporablja namesto vejice pika. Tako se od nagovora pomensko ločena poved lažje obravnava samostojno.

    Nekateri klicaj sicer še vedno uporabljajo, kadar želijo povečati formalnost nagovora. O tem razlogu za uporabo klicaja nasproti vejici piše tudi M. Kalin Golob v knjižici O dopisih, ki tudi zavrača tezo, da gre pri klicaju za vzkličnost.

    Helena Dobrovoljc, Tina Lengar Verovnik (september 2020)


    Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.