Tvorba pridevnika na -ski iz zemljepisnega imena, ki se konča na -i: »Frascati« – »frascatijski« ali »frascatski«
-
Vprašanje:
Zanima me, katera oblika pridevnika je pravilna, tj. frascatijski ali frascatski?SPP:
SPP 984 2. Če se podstava končuje na govorjeni samoglasnik (zapisan lahko tudi z več črkami),
se pred -ski podaljša z j; morebitni nemi soglasnik za tem samoglasnikom odpade:- Tahiti, rod. ed. Tahitija – tahitijski
Torej frascatijski?
Zanimivo, da te oblike praktično ni zaslediti:
https://viri.cjvt.si/gigafida/Concordance/Search?Query=frascatski
Odgovor:SP 2001 v členu 984 za tvorbo pridevnika iz samostalnika na -i res zapoveduje podaljšavo z j, saj se upošteva pravilo, da pri tvorbi pridevnikov na -ski daljšamo osnovo tam, kjer tako ravnamo tudi pri sklanjanju podstavnega imena, npr. Tahiti rod. Tahitija, pridevnik tahitijski. Vendar pa opomba pod razdelkom o tvorbi s priponskim obrazilom -ski (člen 986) opozarja na nekatere primere, ki ne ustrezajo opisanim smernicam. Za več informacij se zato ozremo v slovar SP 2001, kjer odkrijemo, da se (v skladu s pravilom) iz večine vključenih edninskih zemljepisnih imen moškega spola na -i tvori pridevnike s podaljšavo (npr. Bari – barijski, Brindisi – brindisijski, Rimini – riminijski, Tbilisi - tbilisijski), vendar ne iz vseh. Izjeme iz SP 2001 so naslednje.
Nasprotno je iz slovarja SP 2001 mogoče razbrati, da se iz množinskih zemljepisnih imen moškega spola na -i (člen 984 zanje ne velja, saj pri pregibanju osnove ne daljšamo z j, kar velja tudi za tvorbo pridevnikov – Komori rod. Komorov, pridevnik komorski) pridevnike večinoma tvori brez podaljšave, npr. Aleuti – aleutski, Baleari – balearski, Dolomiti – dolomitski itd. Izjema v slovarju SP 2001 je ena: Maldivi – maldivijski.
Navedene izjeme so lahko odraz rabe v času nastanka slovarskega dela SP 2001, vsekakor pa kažejo, da pravilo tvorbe pridevnikov iz samostalnikov na -i ni brezizjemno, npr. tam, kjer se je pridevnik brez podaljšave uveljavil že pred formalno kodifikacijo (npr. Tivoli – tivolski). Vzrok za nekonsistentnost v SP 2001 je lahko tudi v jezikovnem občutku, ki nas tu in tam (a v resnici redko) pusti na cedilu – čeprav tuja imena mest na -i navadno prevzemamo kot edninske samostalnike moškega spola, pa nam jezikovni občutek pravi, da bi prav lahko bila tudi množinska, od tega pa je posredno odvisna izbira jezikovnih sredstev pri tvorbi pridevnika. Podobno se dogaja pri določanju spola in števila ter posledično sklanjatvenega vzorca pri zemljepisnih imenih na -e, npr. Bariloche.
Pridevnik frascatski, po katerem sprašujete, se pojavlja zlasti v kontekstu Frascatskega priročnika (angl. Frascati Manual) oz. v njem opisane frascatske klasifikacije oziroma standardizacije različnih vrst znanstvenih raziskav (FOS 2007 – Fields of Science). Frascatski priročnik je poimenovan po italijanskem mestu Frascati (rod. Frascatija), raba pridevnika frascatski pa je omejena na terminološke položaje. Iskanje po spletu poleg očitno prevladujočega in terminološko ustaljenega pridevnika brez podaljšave z j odkrije tudi rabo izraza frascatijska lestvica. Z vidika (ne)pravilnosti enega ali drugega je tako mogoče reči, da sta pravilna oba – pridevnik frascatijski s podaljšavo z j je pravilen zaradi pravopisnega pravila, ki tako določa, pridevnik frascatski pa se je v terminologiji že dodobra uveljavil, poleg tega pa se vede podobno kot zgoraj navedeni pridevniki, tvorjeni brez podaljšave.
Še zanimivost:
Nastajajoči pravopisni slovar ePravopis pri (tako edninskih kot množinskih) zemljepisnih imenih moškega spola na -i sledi usmeritvam SP 2001, hkrati pa v skladu z rabo na nekaterih mestih uvaja besedotvorne dvojnice – enakovredne tam, kjer je dodana dvojnica v rabi zelo pogosta ali celo pogostejša od že uslovarjene (Maldivi – maldivijski in maldivski), neenakovredne pa tam, kjer je dodana dvojnica sicer pogosta, a ne prevladujoča (Burundi – burundijski tudi burundski; Džibuti – džibutski tudi džibutijski).
Če bi torej danes uslovarili ime mesta Frascati, bi iz njega tvorili pridevnik frascatijski z enakovredno dvojnico frascatski.Urška Vranjek Ošlak (november 2020)
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.
Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.