Ujemanje sestavljenega osebka in povedka

Moderator

Vprašanje:

O sestavljenem osebku in ujemanju s povedkom ste že veliko pisali, vendar med vprašanji nisem našla odgovora, kaj je pravilno v spodnjih primerih. Zanima me, v kakšnem številu mora biti povedek, če ob njem stoji osebek sestavljen iz zvez niti - niti ali ne - ne. Najlepša hvala za odgovor.

V tem koronskem času nista pomembni/ni pomembna niti politika niti vera.
Na podelitev diplom nista prišla/ni prišel niti oče niti mama.
V shrambi nista bila/ni bil na razpolago ne sladkor ne moka.
Ponoči nista marala/ni maral voziti ne Peter ne Maja.

Odgovor:

Osnovno teorijo o ujemanju sestavljenega osebka in povedka najdete v naslednjem odgovoru: Ujemanje sestavljenega osebka: veznik »ali«

Pregled sodobne rabe v korpusu za zvezi niti – niti in ne – ne kaže, da je uveljavljeno tako edninsko kot dvojinsko ujemanje, čeprav se zdi, da dvojinsko prevladuje. Nekaj primerov:

Pomagali mu nista niti operacija niti akupunktura.
Festivala sicer ni obiskal niti predsednik Heusss niti kancler Adenauer, vendar je prišlo dovolj znanih osebnosti.
Luna je tudi premajhna, da bi lahko zadržala atmosfero, kar pomeni, da njenega površja nista spreminjala ne dež ne veter.
Za mnoge pa sveti gral prenosnih igralnih konzol ni ne Nintendo in ne Sony, pač pa Game Parkov GP2X (prej GP32).

Nekoliko drugače je v stavkih, ko povedek stoji za sestavljenim osebkom: v takšnih primerih namreč izrazito prevladuje dvojinsko ujemanje, čeprav najdemo tudi primere edninskega ujemanja.

Caseya Stonerja na kvalifikacijah za VN Češke niti vročina niti dež nista ustavila na poti do šeste zaporednega najboljšega startnega položaja.
Na žalost pa v vesolju niti dušik niti fosfor nista ravno pogosta elementa in tudi klora, ki bi v nenavadnih okoliščinah morda lahko nadomestil kisik, v vesolju ni posebno veliko.
Krajanov ne občina ne država nista obvestili o tem, kaj to pomeni v praksi.
"Kar se tega tiče, niti bodoči minister niti bodoči premier ne bo imel niti dneva miru," zagotavlja Petrovič.
Izven konkretnega postopka ne občina ne drug organ ni upravičen do osebnih podatkov v vrtec vpisanih otrok in njihovih staršev.

Pri sestavljenih osebkih je treba v primerih, ko je povedek v dvojini, opozoriti tudi na spol povedkovega določila. Če so priredno zložena jedra osebka različnega spola, je povedkovo določilo (deležnik) v moškem spolu, kot kaže zgoraj navedeni primer niti vročina niti dež [ga] nista ustavila. Kadar pa so jedra priredno zloženega osebka množinska, Toporišič v Slovenski slovnici (2004, str. 610) dopušča tudi rabo spola glede na najbližji samostalnik.

Iz tega premika v poudarku izhaja, da ne iluzije ne razočaranja niso bila upravičena.
Seveda, ko pa to niso bile ne položnice ne pisma.

Pri tem pa je treba opozoriti tudi na tendenco, ki se kaže v korpusih, da se ob dveh edninskih samostalnikih srednjega spola rabi dvojinski deležnik v moškem spolu:

Čeprav se je na njem spreletavalo nekaj ptic, ne njihovo število ne vedenje nista namigovala na kaj nenavadnega.
Begunskega vala nista zajezila ne hladnejše vreme ne hladnejše morje.
Koliko kazni si je trojica izpogajala, ne tožilstvo ne sodišče nista želela razkriti.
Vendar mi niti kričanje niti upiranje nista kaj dosti pomagala.

Pogostost teh primerov kaže, da se pri pridevniški sklanjatvi izgublja dvojinska končnica imenovalniška srednjega spola, ki je enaka ženski (-i), in da jo nadomešča končnica za moški spol (-a). Primeri s končnico -i so v korpusu bolj izjema kot pravilo:

Dejstvo je namreč, da ne upravno sodišče ne vrhovno sodišče še nista odločali o tem, ali je bil razpisni postopek »zakonit in pravilen«.

Pogosta rešitev v takšnih primerih je zato uporaba edninskega ujemanja namesto dvojinskega, ki je prav tako knjižna, hkrati pa omogoča izogib dilemam o pravilni dvojinski končnici:

Obstoja teh dejstev ne tožilstvo ne sodišče niti zatrjevalo ni.
Spomladi trava ni rasla, ne sadje ne žito ni cvetelo.
V takšnih primerih ne pomaga niti temeljito čiščenje niti poliranje , ampak le nova barva.

Alenka Jelovšek (januar 2021)

_{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.}