Ujemanje sestavljenega osebka in povedka
-
Vprašanje:O sestavljenem osebku in ujemanju s povedkom ste že veliko pisali, vendar med vprašanji nisem našla odgovora, kaj je pravilno v spodnjih primerih. Zanima me, v kakšnem številu mora biti povedek, če ob njem stoji osebek sestavljen iz zvez niti - niti ali ne - ne. Najlepša hvala za odgovor.
- V tem koronskem času nista pomembni/ni pomembna niti politika niti vera.
- Na podelitev diplom nista prišla/ni prišel niti oče niti mama.
- V shrambi nista bila/ni bil na razpolago ne sladkor ne moka.
- Ponoči nista marala/ni maral voziti ne Peter ne Maja.
Odgovor:Osnovno teorijo o ujemanju sestavljenega osebka in povedka najdete v naslednjem odgovoru: Ujemanje sestavljenega osebka: veznik »ali«
Pregled sodobne rabe v korpusu za zvezi niti – niti in ne – ne kaže, da je uveljavljeno tako edninsko kot dvojinsko ujemanje, čeprav se zdi, da dvojinsko prevladuje. Nekaj primerov:
- Pomagali mu nista niti operacija niti akupunktura.
- Festivala sicer ni obiskal niti predsednik Heusss niti kancler Adenauer, vendar je prišlo dovolj znanih osebnosti.
- Luna je tudi premajhna, da bi lahko zadržala atmosfero, kar pomeni, da njenega površja nista spreminjala ne dež ne veter.
- Za mnoge pa sveti gral prenosnih igralnih konzol ni ne Nintendo in ne Sony, pač pa Game Parkov GP2X (prej GP32).
Nekoliko drugače je v stavkih, ko povedek stoji za sestavljenim osebkom: v takšnih primerih namreč izrazito prevladuje dvojinsko ujemanje, čeprav najdemo tudi primere edninskega ujemanja.
- Caseya Stonerja na kvalifikacijah za VN Češke niti vročina niti dež nista ustavila na poti do šeste zaporednega najboljšega startnega položaja.
- Na žalost pa v vesolju niti dušik niti fosfor nista ravno pogosta elementa in tudi klora, ki bi v nenavadnih okoliščinah morda lahko nadomestil kisik, v vesolju ni posebno veliko.
- Krajanov ne občina ne država nista obvestili o tem, kaj to pomeni v praksi.
- "Kar se tega tiče, niti bodoči minister niti bodoči premier ne bo imel niti dneva miru," zagotavlja Petrovič.
- Izven konkretnega postopka ne občina ne drug organ ni upravičen do osebnih podatkov v vrtec vpisanih otrok in njihovih staršev.
Pri sestavljenih osebkih je treba v primerih, ko je povedek v dvojini, opozoriti tudi na spol povedkovega določila. Če so priredno zložena jedra osebka različnega spola, je povedkovo določilo (deležnik) v moškem spolu, kot kaže zgoraj navedeni primer niti vročina niti dež [ga] nista ustavila. Kadar pa so jedra priredno zloženega osebka množinska, Toporišič v Slovenski slovnici (2004, str. 610) dopušča tudi rabo spola glede na najbližji samostalnik.
- Iz tega premika v poudarku izhaja, da ne iluzije ne razočaranja niso bila upravičena.
- Seveda, ko pa to niso bile ne položnice ne pisma.
Pri tem pa je treba opozoriti tudi na tendenco, ki se kaže v korpusih, da se ob dveh edninskih samostalnikih srednjega spola rabi dvojinski deležnik v moškem spolu:
- Čeprav se je na njem spreletavalo nekaj ptic, ne njihovo število ne vedenje nista namigovala na kaj nenavadnega.
- Begunskega vala nista zajezila ne hladnejše vreme ne hladnejše morje.
- Koliko kazni si je trojica izpogajala, ne tožilstvo ne sodišče nista želela razkriti.
- Vendar mi niti kričanje niti upiranje nista kaj dosti pomagala.
Pogostost teh primerov kaže, da se pri pridevniški sklanjatvi izgublja dvojinska končnica imenovalniška srednjega spola, ki je enaka ženski (-i), in da jo nadomešča končnica za moški spol (-a). Primeri s končnico -i so v korpusu bolj izjema kot pravilo:
- Dejstvo je namreč, da ne upravno sodišče ne vrhovno sodišče še nista odločali o tem, ali je bil razpisni postopek »zakonit in pravilen«.
Pogosta rešitev v takšnih primerih je zato uporaba edninskega ujemanja namesto dvojinskega, ki je prav tako knjižna, hkrati pa omogoča izogib dilemam o pravilni dvojinski končnici:
- Obstoja teh dejstev ne tožilstvo ne sodišče niti zatrjevalo ni.
- Spomladi trava ni rasla, ne sadje ne žito ni cvetelo.
- V takšnih primerih ne pomaga niti temeljito čiščenje niti poliranje , ampak le nova barva.
Alenka Jelovšek (januar 2021)
Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.
Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.