Uporaba prihodnjika v preteklem času

Moderator

Vprašanje:

Mnogi vpletejo v pripoved, ki se dogaja v preteklem času, prihodnjik.
Menim, da je to narobe.
Primer
Rodil se je v Postojni, kjer je obiskoval osnovno šolo. Kasneje se bo s starši preselil v Koper, kjer bo obiskoval gimnazijo.
Po končani gimnaziji se je vpisal na Fakulteto za strojništvo v Ljubljani, kjer bo uspešno dokončal študij.

Odgovor:

Stilistika pravi o času v tvorjenju neleposlovnih besedil tole:

»Čas naj bo isti skozi ves spis. Če gre za splošne ugotovitve, potem sedanji (Bevkov pripovedni opus v literarni zgodovini ni dovolj natančno ocenjen), če za zgodovinsko pisanje, pa pretekli (Ko je leta 1803 izšla prva slovenska posvetna pesniška zbirka). Stil Naš pesnik se rodi leta 1960 v Gameljnah je publicističen in ne ustreza standardu strokovnega spisja. Pri povzemanju zgodbe pripovednega dela se držimo sedanjega ali preteklega časa. Mešanica, v kateri sedanjik sprejme funkcijo dramatiziranja (dramatični sedanjik), ni na mestu (V šolo je začel hoditi z osmimi leti. Tedaj ga zadene mrtvoud).« (Miran Hladnik, Praktični spisovnik ali Šola strokovnega ubesedovanja, pridobljeno 19. 1. 2021)

Vendar pa pisci v leposlovju zaradi doseganja posebnih učinkov, ki naj bi delovali po svoje, sploh na dovolj občutljivega bralca/poslušalca, ravnajo drugače. Dušan Jovanović je recimo v »skici za avtobiografijo« z naslovom Kaj sem zdaj? svoje življenje in življenja sodobnikov opisal v sedanjiku:

Na Pašinem brdu v Beogradu se mladoporočencema rodi moški otrok Dušan.
Tridesetega decembra 1964. leta se Vida Zei in Dušan Jovanović registrirata v Ljubljani.

Tak način biografskega pisanja, ki ga v sporazumevalnem jeziku ne slišimo, je znan iz Mladinine nekdanje biografske rubrike Kdo je kdaj, ki tudi z neobičajno rabo sedanjika neprestano leze na rob komičnosti:

Aleksandra [Čeferina] rodijo 13. oktobra 1967 v Ljubljani.

Jovanović je ob tem zadobnost nekajkrat izrazil s prihodnjiškimi glagolskimi oblikami ter pridevniki in prislovi, ki v formalnem sedanjiku izražajo zadobna dejanja in dogajanje:

Poročni priči sta Andrej Inkret [...] in njegova bodoča soproga Franka Tomšič (Franka bo pretipkala in razmnožila številne Dušanove tekste, Andrej Inkret pa bo definitivno nasledil Josipa Vidmarja [...]
O tej izkušnji Dušan pozneje napiše dramo Osvoboditev Skopja.

Kot rečeno: v neleposlovnih besedilih je sedanjiško izražanje preteklih dogajanj in prihodnjiško izražanje zadobnosti glede na dogajalni čas zaznamovano, v leposlovnih pa ena od možnosti za doseganje umetniških učinkov.

Preberite tudi odgovor: Glagolski čas v daljšem besedilu

Peter Weiss (januar 2021)

_{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.}