×

Uporaba prihodnjika v preteklem času




  • Vprašanje:

    Mnogi vpletejo v pripoved, ki se dogaja v preteklem času, prihodnjik.
    Menim, da je to narobe.
    Primer
    Rodil se je v Postojni, kjer je obiskoval osnovno šolo. Kasneje se bo s starši preselil v Koper, kjer bo obiskoval gimnazijo.
    Po končani gimnaziji se je vpisal na Fakulteto za strojništvo v Ljubljani, kjer bo uspešno dokončal študij.


    Odgovor:

    Stilistika pravi o času v tvorjenju neleposlovnih besedil tole:

    »Čas naj bo isti skozi ves spis. Če gre za splošne ugotovitve, potem sedanji (Bevkov pripovedni opus v literarni zgodovini ni dovolj natančno ocenjen), če za zgodovinsko pisanje, pa pretekli (Ko je leta 1803 izšla prva slovenska posvetna pesniška zbirka). Stil Naš pesnik se rodi leta 1960 v Gameljnah je publicističen in ne ustreza standardu strokovnega spisja. Pri povzemanju zgodbe pripovednega dela se držimo sedanjega ali preteklega časa. Mešanica, v kateri sedanjik sprejme funkcijo dramatiziranja (dramatični sedanjik), ni na mestu (V šolo je začel hoditi z osmimi leti. Tedaj ga zadene mrtvoud).« (Miran Hladnik, Praktični spisovnik ali Šola strokovnega ubesedovanja, pridobljeno 19. 1. 2021)

    Vendar pa pisci v leposlovju zaradi doseganja posebnih učinkov, ki naj bi delovali po svoje, sploh na dovolj občutljivega bralca/poslušalca, ravnajo drugače. Dušan Jovanović je recimo v »skici za avtobiografijo« z naslovom Kaj sem zdaj? svoje življenje in življenja sodobnikov opisal v sedanjiku:

    • Na Pašinem brdu v Beogradu se mladoporočencema rodi moški otrok Dušan.
    • Tridesetega decembra 1964. leta se Vida Zei in Dušan Jovanović registrirata v Ljubljani.

    Tak način biografskega pisanja, ki ga v sporazumevalnem jeziku ne slišimo, je znan iz Mladinine nekdanje biografske rubrike Kdo je kdaj, ki tudi z neobičajno rabo sedanjika neprestano leze na rob komičnosti:

    • Aleksandra [Čeferina] rodijo 13. oktobra 1967 v Ljubljani.

    Jovanović je ob tem zadobnost nekajkrat izrazil s prihodnjiškimi glagolskimi oblikami ter pridevniki in prislovi, ki v formalnem sedanjiku izražajo zadobna dejanja in dogajanje:

    • Poročni priči sta Andrej Inkret [...] in njegova bodoča soproga Franka Tomšič (Franka bo pretipkala in razmnožila številne Dušanove tekste, Andrej Inkret pa bo definitivno nasledil Josipa Vidmarja [...]
    • O tej izkušnji Dušan pozneje napiše dramo Osvoboditev Skopja.

    Kot rečeno: v neleposlovnih besedilih je sedanjiško izražanje preteklih dogajanj in prihodnjiško izražanje zadobnosti glede na dogajalni čas zaznamovano, v leposlovnih pa ena od možnosti za doseganje umetniških učinkov.

    Preberite tudi odgovor: Glagolski čas v daljšem besedilu

    Peter Weiss (januar 2021)


    Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.