Zapis grafično/stilno oblikovanih lastnih imen

[Moderator]

Vprašanje:

Zanima me, kako zapisujemo kratična in druga lastna imena podjetij v primeru, ko imajo ta izvorno grafično podobo tako spremenjeno, da ta ni v skladu s pravopisnimi pravili, na primer agencija dpa, podjetji cargo-partner, UniCredit.
Ali v tem primeru v slovenskih besedilih upoštevamo pravila slovenskega pravopisa (DPA, Cargo partner/Cargo-partner) ali moramo ohranjati izvorni zapis imena z malo začetnico in vsemi drugimi grafičnimi (stilskimi) posebnostmi?

Odgovor:

V svetovalnici smo že večkrat odgovorili na vprašanje, kako zapisovati lastniška imena v besedilih, če so v obliki logotipov stilno preoblikovani ali pisani z malo začetnico:
Velika začetnica pri večbesednih stvarnih lastnih imenih: »Supernova« in »Gigasport«

Morda ponazorimo problem še drugače: če si je oblikovalec Slovenske slovnice Jožeta Toporišiča iz leta 1984 privoščil na platnicah zapis s samimi malimi črkami, je to zgolj stilna različica navadnega pisanja. V besedilu zapišemo ime avtorja in dela seveda z veliko začetnico, pri čemer upoštevamo pravopisna pravila.

Enako velja za grafična znamenja lastniških imen (o tem v navedenem odgovoru).

Nekaj več zadreg je pri tistih imenih, ki so zapisana tudi z veliko začetnico sredi besede, saj pogosto ne vemo, ali je za slovensko pravopisno tradicijo nenavaden zapis tudi tu »stilna različica pisanja« ali pa je tako zapisano uradno ime. Glede takih imen se moramo prepričati v besedilih, npr. UniCredit, InterCity.

Včasih so stilne različice nenavadne in nepredvidljive:

• EasyJet |letalski prevoznik| – easyJet
• TheGrio |afroameriški novičarski portal| – theGrio
• Nova |ameriški TV program| – NOVΛ
• More Than Movies |satelitski TV program v VB| – more>movies
• Soul'd Out |japonska glasbena skupina| – SOUL'd OUT

Helena Dobrovoljc (februar 2021)

---

_{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.}