×

Razmišljati o nečem ali razmišljati nekaj ...?




  • Vprašanje:

    Kaj razmišlja moj otrok?
    Je naslov knjige pravilen?


    Odgovor:

    Zanima vas (ne)pravilnost tožilniške oziroma mestniške vezave glagola razmišljati, in sicer v vprašalni povedi, kjer glagol veže vprašalni zaimek kaj v tožilniku oz. mestniku s predlogom o. Poglejmo najprej, kaj o vezljivosti glagola razmišljati pravijo slovarji slovenskega jezika.

    Slovenski pravopis 2001 ima v geslu pod iztočnico razmišljati samo zvezo razmišljati o nečem, prav tako SSKJ2, kjer je v predmetu naveden tudi podredni odvisni stavek. Iz SSKJ2 tudi razberemo, da je tožilniška vezava že označena kot starinska:

    SSKJ2
    razmíšljati -am nedov. (í)
    usmerjati dejavnost v zavesti v kaj
    a) da bi prišlo do jasnosti, zaključkov: razmišlja, zakaj se je to zgodilo; razmišljati o življenjskih vprašanjih; o njem, star. njega velikokrat razmišlja / vso noč je razmišljal
    b) da bi se spoznala primernost, posledice česa: dolgo je razmišljal, kaj naj stori, kako naj se odloči
    c) sploh: razmišlja o sreči, ki ga čaka

    Vezljivostni slovar slovenskih glagolov temu pritrjuje, iz sheme je razvidno, da je pri vezavi s kaj mišljen predmetni odvisnik:

    razmíšljati -am nedovršni glagol, glagol mišljenja
    kdo/kaj mišljenjsko obravnavati, usmerjati kaj, misliti kaj / o čem

    Iz tega je razvidno, da lahko v knjižnem jeziku poved z glagolom razmišljati oblikujemo na dva načina:

    • Otrok razmišlja o mamini ljubezni.
    • Otrok razmišlja, da ga ima mama rada.

    Glagol razmišljati veže v prvem primeru predmet v mestniku (o mamini ljubezni), v drugem pa predmetni odvisnik. Po predmetu se v teh primerih vprašamo takole:

    • Otrok razmišlja o mami / mamini ljubezni.O kom/čem razmišlja otrok?
    • Otrok razmišlja, da ga ima mama rada.Kaj razmišlja otrok?

    Iz tega je razvidno, da sta obe formulaciji te vprašalne povedi (tako z vprašalnim zaimkom v tožilniku kot v mestniku s predlogom o) ustrezni. Iz naslova knjige, kjer ni konteksta, je namreč nemogoče razbrati, kakšen je odgovor na vprašanje na platnici. Če namreč sprašujemo, kaj nekdo razmišlja o nečem, nas zanima vsebina tega razmišljanja, odgovor pa je stavčni, torej v odvisniku. Če sprašujemo, o čem nekdo razmišlja, pa nas zanima tema in odgovor ni v obliki stavka:

    • O čem razmišljaš? – O večerji.
    • Kaj razmišljaš? – Da je čas za večerjo.

    O podobni problematiki smo pisali tudi v odgovoru o prehodnosti glagola misliti.

    Urška Vranjek Ošlak, Manca Černivec (marec 2021)



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.