×

Pisanje in raba imena naselja: »Pri Cerkvi - Struge«




  • Vprašanje:

    V zadnjem času sem zasledil nekaj novic o uporabi velikih začetnic, oziroma o spremembi slovničnih pravil s tega področja. Na eni od spletnih strani sem kot vzorčni primer zasledil prav ime naselja, kjer živim že več kot petdeset let. Iz tega sledi, da so moja šolska leta, ko smo »se učili« kaj se piše v veliko začetnico in kaj z malo že preteklost. Zato se v naprej opravičujem, če bom s svojim pisanjem »udaril mimo«.
    Gre za naselje Pri cerkvi-Struge. Odkar pomnim, smo ime naselja pisali kot sem navedel v prejšnjem stavku, torej »cerkvi« z malo začetnico. Naselje dejansko leži v neposredni bližini farne cerkve, dodatek Struge pa naj bi dobilo zato, ker je naselij z imenom Pri cerkvi v Sloveniji več. Logično je (vsaj meni), da se cerkev, kot objekt, piše z malo začetnico. Po kakšni logiki se torej v imenu naše vasi »cerkvi« piše z veliko? Kot sem dejal, gre tu za objekt s kamnitimi zidovi, lesenim ostrešjem, glinasto kritino, oziroma bakreno kritino, s katero je pokrita streha zvonika. Če bi cerkev smatrali kot institucijo, npr. Rimokatoliško cerkev, bi pisanje »cerkev« z veliko začetnico še razumel, tako pa mi je zadeva v primeru moje vasi, pisanje »cerkvi« z veliko začetnico povsem nelogična. Tudi omenjena uporaba v zvezi cerkve kot institucije se na spletu pojavlja enkrat z veliko začetnico (https://katoliska-cerkev.si), v naslednjem primeru (https://sl.wikipedija.org), pa je cerkev napisana z malo začetnico. Pa naj razume, kdor more.
    Ko že pišem, naj omenim še eno cvetko, ki je po mojem mnenju vredna nekaj besed, se pa ne nanaša na problem uporabe velike ali male začetnice, temveč na uporabo lastnega imena kot takega.
    Kot je razvidno iz imena naše vasi prihajam iz Strug. Na zemljevidih oz. kartah je ta dolina omenjena kot Struška dolina oziroma Struge. Prebivalci se imenujemo Stružanci. V Struški dolini oz. Strugah (~ 420 m. n. v.) se nahaja 10 vasi s tem da je res, da se naselje Tisovec, ki upravno spada v Struge, ne nahaja v dolini, temveč na cca 4 km oddaljeni planoti z nadmorsko višino ~ 570 m. n. v..
    Zakaj to omenjam. Ko smo (ko sem bil še zaposlen na Občini Dobrepolje) želeli postaviti krajevne table ali cestne smerokaze z napisom Struge, nam pristojni na DRSC tega niso dovolili, češ, ime Struge ne obstaja. Drugi primer (bilo jih je še več) je (ne)uporaba krajevnega imena Struge ob poplavi leta 2010. Ni bilo novinarja, da bi pogledal zemljevid in napisal ali poročal korektno o lokaciji poplave. Omenjali so vse, razen Strug niso omenili. Opravičujem se vam, da sem vas obremenil z zadnjim odstavkom. Verjeto se vas res ne tiče, vendar je po eni strani čudno, da se uradna zemljepisna imena ne smejo uporabljati povsod.
    Glede zapisa imena naselja, v katerem živim, vas pa le prosim za vaše strokovno mnenje.


    Odgovor:

    O tem naselbinskem imenu smo v svetovalnici že pisali v odgovoru Sklanjanje dvojnih imen krajev: »Hrib - Loški Potok« in »Pri Cerkvi - Struge«. Tam lahko preberete, da gre za dvojno ime, ki ga pišemo z nestičnim vezajem. Poleg tega je v navedenem odgovoru zapisano tudi tole:

    Precej bolj naravno bi bilo imena v drugi skupini (b) pisati s predlogom, ki določa natančno lokacijo oz. razmerje naselbine do drugega dela imena Pri Cerkvi v Strugah in Hrib v Loškem potoku (= v dolini).

    Vas pa zanima razlog za pisanje vseh sestavin imena Pri Cerkvi - Struge z veliko začetnico. Po veljavnem pravopisu (člen 70) pišemo vse sestavine naselbinskih imen (torej imen mest, vasi, trgov in zaselkov) z veliko začetnico, izjema so le neprvi predlogi (npr. Most na Soči) in samostalniki mesto, trg, vas (vesca), selo (sela, selce), naselje, če ne stojijo na začetku imena (npr. Novo mesto).
    Zaradi tega pravila pišemo z veliko začetnico tudi vse sestavine naselbinskega imena Pri Cerkvi - Struge. Ne gre torej za to, da bi bilo treba drugo sestavino pisati z veliko začetnico iz kakega drugega razloga – preprosto se pri zapisovanju zemljepisnih imen v slovenščini držimo določenih pravil, ki omogočajo enoten zapis vseh sorodnih imenskih enot. Ob tem naj dodamo, da je bilo ime z veliko začetnico zapisano že leta 1985 v leksikonu Slovenska krajevna imena:

    ba6209eb-9e24-49bb-8613-56199a17f0c6-image.png

    Glede drugega dela vašega vprašanja pa lahko ugibamo, da je razlog za zadržanost pri postavitvi tabel morda ta, da je uradno naselbinsko ime le Pri Cerkvi - Struge, enoti pa v formalnem smislu ločeno ne obstajata.

    Urška Vranjek Ošlak (maj 2021)



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.