Vezava glagolov in samostalnikov po bližini

Moderator

Vprašanje:

Primera:

prožnost ob naravnih nesrečah je sposobnost posameznika, družbene skupine ali celotne družbe, da se na ustrezen način sooči, odzove in prilagodi negativnim posledicam naravne nesreče
Preprečevanje in boj proti goljufijam, korupciji in vsem drugim nezakonitim dejavnostim, ki škodijo finančnim interesom EU

Jezikovna svetovalnica je podoben primer s predlogi že obravnavala (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/2024/sklon-samostalnika-ob-dvojnem-predlogu) in ugotovila, da se pri daljših skladenjskih enotah tradicionalno pravilo opušča, napake pa se skoraj ne zavedamo. Ali je v knjižnem jeziku (uradnih dokumentih) že mogoče šteti za slovnično pravilno ali vsaj sprejemljivo, da več predlogov, glagolov ali samostalnikov, ki bi se sicer vezali z različnim sklonom, vežemo po bližini? Na primer po analogiji z ujemanjem po bližini pridevnikov in glagolov pri samostalniških zvezah, kar je argument iz prispevka Jezikovnega kotička Pravne prakse (Hribar Nataša, Na pijačo pred ali po kosilu?, Pravna praksa, št. 11, 2012, str. 32), ali preprosto zato, ker je to gospodarna in učinkovita rešitev, kadar dosledna izpolnitev skladenjskih vezi tako zaplete stavek, da poslabša njegovo berljivost in jasnost.

Ker sprašujemo za rabo v uradnih dokumentih, kakšna je po vašem mnenju zvrstna in slogovna vrednost take rešitve?
Imate morda kakšne napotke za rabo ali nerabo take vezave po bližini?

Pred kratkim smo vam poslali vprašanje, ali je v knjižnem jeziku (uradnih dokumentih) že mogoče šteti za slovnično pravilno ali vsaj sprejemljivo, da več predlogov, glagolov ali samostalnikov, ki bi se sicer vezali z različnim sklonom, vežemo po bližini. Naknadno smo se začeli spraševati, ali bi bilo treba pri odločanju o tem ločeno obravnavati naslednje primere:

a) povedi, v katerih imamo kombinacijo samostalnikov s predlogom in samostalnikov brez predloga (»Parlament naj zakonsko uredi proces oblikovanja, odločanja, izvajanja in ocenjevanja nacionalnovarstvene politike.«)
b) primere s predložnimi zvezami, ki zahtevajo različne sklone (»pred, med in po vojni«) in
c) glagole, ki se vežejo z različnimi skloni (»občudoval in bal sem se je«).

Odgovor:

Priredno zložene enote se res lahko ujemajo po bližini, če gre za skladenjsko razmerje ujemanja po številu in spolu (pridevnik – samostalnik; samostalnik – glagol), kadar pa govorimo o vezljivostnih razmerjih, smo manj prožni in priporočamo upoštevanje skladenjskih pravil. (Kot je napisano v navedenem odgovoru, primere izjemoma najdemo, a gre za napake, čeprav se jih skoraj ne zavedamo, saj moramo za detektiranje takšnih nepravilnosti dobro poznati tudi vsebino povedanega, npr.:
da bi vedeli, da je poved Parlament naj zakonsko uredi proces oblikovanja, odločanja, izvajanja in ocenjevanja nacionalnovarstvene politike skladenjsko napačna in je pravilno povedano: Parlament naj zakonsko uredi proces oblikovanja, izvajanja in ocenjevanja nacionalnovarstvene politike ter proces odločanja o njej, moramo vedeti, da je odločanje izvzeto iz opisanega procesa).

Vsekakor je v besedilih, v katerih želimo biti bolj eksaktni in se želimo izogniti dolgim naštevalnim nizom, ki zameglijo vsebino in pomen povedanega, pomembna skladenjska natančnost, ne glede na to, za katero od skladenjskih razmerij gre oziroma ali gre za predložne ali nepredložne sklone, kot ste sami dodatno pojasnili:

a) povedi, v katerih imamo kombinacijo samostalnikov s predlogom in samostalnikov brez predloga (Parlament naj zakonsko uredi proces oblikovanja, odločanja, izvajanja in ocenjevanja nacionalnovarstvene politike. >> pojasnjeno zgoraj)
b) primere s predložnimi zvezami, ki zahtevajo različne sklone (pred, med in po vojni >> pred vojno, med njo in po njej) in
c) glagole, ki se vežejo z različnimi skloni (občudoval in bal sem se je >> občudoval sem jo in se je (hkrati) bal).

Namesto prožnost ob naravnih nesrečah je sposobnost posameznika, družbene skupine ali celotne družbe, da se na ustrezen način sooči, odzove in prilagodi negativnim posledicam naravne nesreče zapišemo raje prožnost ob naravnih nesrečah je sposobnost posameznika, družbene skupine ali celotne družbe, da se na ustrezen način sooči z negativnimi posledicami naravne nesreče, se jim prilagodi ter se nanje odzove.

Namesto Preprečevanje in boj proti goljufijam, korupciji in vsem drugim nezakonitim dejavnostim, ki škodijo finančnim interesom EU ... zapišemo raje Proti goljufijam, korupciji in vsem drugim nezakonitim dejavnostim, ki škodijo finančnim interesom EU, se borimo in jih preprečujemo ... ali najdemo še kako drugačno ubeseditev.

Helena Dobrovoljc (maj 2021)