Izgovarjava črk e, o, v in l
-
Vprašanje:Ali je možna izgovarjava ozkih e in o če tadva nista naglašena. Na primer, v besedi zakon (naglašeno a), se mi zdi, ni ozkega o. Ampak, v rodilniku, torej, besedi zakona (naglašeno o), o je ozko.
Zanima me tudi, se reče pevca ali peuca (gre za rodilnik besede pevec), kopalnica ali kopaunica.
Odgovor:V Slovenski slovnici Toporišič (2000: 56) piše, da sta ozka e in o vedno le dolga in naglašena: zvezda [zvézda], moč [móč].
V besedi zakon [zákon] je nenaglašeni o širok. Ker samostalnik zakon ob sklanjanju spreminja naglasno mesto na osnovi (premični naglasni tip), je v odvisnih sklonih (razen v tožilniku) naglas na zlogu pred končnico: rodilnik zakona [zakóna]. Naglašeni o je v tem primeru dolg in ozek.
Odstopanja od slovničnega pravila se kažejo pri nekaterih daljših oz. večzložnih besedah, saj se zdi, da se ob osnovnem naglasu pojavlja tudi t. i. stranski naglas, ki ga pojasnjujemo kot naglas z manjšo jakostjo. (Tako tudi v črkovalno branih kraticah – Weiss 2020).
V tem primeru je lahko tudi stransko naglašeni o ozek: o tem že v odgovoru Katero različico imena uporabiti: »København«, »Köbenhavn« ali »Kopenhagen«? ob primerih: Kosovel, Jeruzalem, jeruzalemski, Maribor, mariborski.
Tovrstne ozke e in o v eSSKJ na portalu Fran označujejo s piko pod e in o, gl. faraon, stonoga.Samostalnik z obrazilom -vec pri pregibanju v odvisnih sklonih izgubi polglasnik: pevec, rod. pevca. Fonem /v/, zapisan s črko v, ima pred soglasnikom varianto, ki je dvoustnična, natančneje dvoglasniška (SP 2001, člen 641):
»Dvoglasniški« u̯ govorimo v položaju za samoglasnikom (in obenem na koncu besede ali pred soglasnikom): siv, sivka, bral, bralca [síu̯, síu̯ka, bráu̯, bráu̯ca].
Samostalnik pevec v rodilniku – pevca izgovorimo torej [péu̯ca]. Enako velja za vršilce dejanja, nosilce stanja pri večini izglagolskih samostalnikov s tem obrazilom ali obrazilom -lec: pivec, volilec/volivec, metalec.
Pri tvorjenkah iz glagola kopati, črka l ni izgovorjena kot u̯ v besedah: kopalnica, kopalke, četudi gre za položaj pred soglasnikom. Dvojni izgovor prinaša SSKJ (in SSKJ2) pri neimenovalniških sklonih samostalnika, če označuje vršilca, kopalec, in pri ženskem paru, tj. kopalka. Dvoustnični izgovor je opredeljen kot neprednosten.
Helena Dobrovoljc (maj 2021)
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.
Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.