×

Glagoli brez vidskega para




  • Vprašanje:

    Zakaj glagole stanja, npr. sedeti, ležati (SS 2004, 350) razumemo kot da so brez vidskega para? Če je sedeti nedovršni glagol, bi kot njegov dovršni par razumela usesti se.


    Odgovor:

    Pogoj za obstoj »vidske parnosti» pri istokorenskih glagolih ni le razlika v glagolskem vidu (to dejstvo opisuje pojem »vidsko nasprotje«), pač pa je nujni pogoj, da je prav razlika v kategoriji glagolskega vida (nedovršnost : dovršnost) v takem odnosu edina bistvena razlika. Razlika v drugih pomenskih sestavinah je zato v zelo veliki meri izključena.

    V preteklosti so bili pogledi na to bolj ali manj strogi: od (zlasti ruskega) strukturalističnega, da mora biti pomenska razlika "absolutno 0", in da so zato "pravi vidski pari" le sestavljenke in njihove izpeljanke (npr. vstopiti : vstopati), brezpredponski glagoli in njihove sestavljenke pa kljub temu, da je pri pomensko bolj splošnih in nesmernih predponah pogosto zelo težko najti kakršno koli pomensko razliko (npr. kuhati : skuhati [kaj], pisati : napisati [kaj]), ne; pa vse do zadnjih predlogov o t. i. vidskem razmerju, za katero velja, da se pomenska razlika bliža nič, kategorialna vidska pa izstopa.
    Ta zadnja opredelitev omogoča, da v vidsko razmerje kot širši pogled na vidsko parnost vključimo tudi glagolske pomenske odnose tipa večkratnost : enkratnost (pomensko povezane zlasti z oddajanjem svetlobe ali zvoka), npr. bliskati se : zabliskati se, kričati : zakričati; enkratnost je namreč v večkratnosti že vsebovana in predstavlja katero koli izmed njenih ponovitev.
    Celo pri takem širšem pogledu pa so iz vidske parnosti izvzeti stanjski glagoli.

    Stanjski glagoli po svoji naravi ne težijo k spremembi stanja, ki je za večinski del pojava vidske parnosti zelo pomembna, npr.:

    • pripravljati : pripraviti kosilo, kosilo je pripravljeno;
    • pisati : napisati nalogo, naloga je napisana;
    • veneti : uveneti; biti uvel.

    Stanjski glagoli tako opisujejo stanje PO izvršenem dejanju, ki ga izražajo pari:

    • sedati : usesti se (novo stanje: sedeti);
    • legati : uleči se (novo stanje: ležati).

    Kakršne koli sestavljenke s stanjskimi glagoli zato poleg kategorialnega vidskega pomena dovršnosti pridobijo še pomensko sestavino 'začetek':

    • usesti se 'začeti sedeti',
    • uleči se 'začeti ležati',
    • obležati 'začeti (nenadoma, nehote) ležati',
    • zaspati 'začeti spati'.

    Taka pomenska razlika je že prevelika, da bi jo lahko še obravnavali v okviru vidske parnosti, celo ob širšem pogledu nanjo (vidsko razmerje): ne moremo namreč trditi, da se pomenska razlika med dovršnikom prehoda v stanje in stanjskim glagolom, ki to stanje izraža, bliža nič.

    Več o problematiki glagolskega vida v slovenščini si lahko preberete v monografiji Glagolski vid v sodobni slovenščini 1. Besedotvorje in pomen.

    Domen Krvina (maj 2021)



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.