Predlog za novo besedo: »dobropočutje« kot ustreznica angl. wellbeing

Moderator

Vprašanje:

Profesionalno se ukvarjam z dobrobitjo, dobropočutjem ter vedenjem mačk.

Dobropočutja, kot ene besede ni še v SSKJ je le dobro počutje. Trend je, da se ne govori več le o dobrobiti welfare, ampak tudi oz. predvsem o dobropočutju wellbeing, kot novem parametru pri živalih.
Obstajo prav Wellbeing panels znotraj organizacij.

Rada bi dala predlog, da se lahko dobropočutje piše skupaj, kot nova kategorija, ki se razlikuje od dobro počutja.

Primera:

Minami Kat, mačja svetovalnica za dobrobit, dobropočutje ter vedenje mačk (www.minamikat.si)
iCatCare Feline Wellbeing Panel (https://icatcare.org/about/our-expert-panel/

Odgovor:

Izraz dobro počutje se vam zaradi zapisa narazen zdi premalo strokoven oz. terminološki. O podobni temi so že pisali v Terminološki svetovalnici, kjer so se ukvarjali z izrazom dobrobit živali.

Najprej je treba izpostaviti, da izrazov dobrobit in dobro počutje v strukturnem smislu ni mogoče prosto primerjati, saj je izraz dobrobit jeziko(slo)vno gledano zloženka, izraz dobro počutje pa besedna zveza, ki je ne moremo kar poljubno zapisati skupaj. Zapis skupaj je v angleščini (zlasti pa npr. v nemščini) bolj običajen kot v slovenščini, kar uporabnike včasih nekoliko zavede, saj bi želeli slovenske ustreznice terminov tudi vizualno (torej v zapisu) približati tujim, kar pa v slovenščini ni vedno mogoče.

Termini oz. strokovni izrazi so lahko tako tvorjenke kot tudi besedne zveze (pravzaprav je mogoče že s površnim listanjem katerega od terminoloških slovarjev hitro ugotoviti, da lahko besedne zveze celo prevladujejo), prav tako za oženje oziroma terminologizacijo pomena nekega izraza ni potrebe po razlikovanju v zapisu – nekateri izrazi se popolnoma enako zapisani uporabljajo tako v splošnem jeziku kot v stroki. Kot primer lahko tukaj navedemo angleško besedo wellness, ki ima v slovenščini uveljavljeno ustreznico dobro počutje.

Tudi besedna zveza je torej lahko termin, zapis skupaj pa v smislu terminološkosti oz. specifičnega pomena nič ne spremeni, če taka oblika ni tudi uveljavljena v strokovni rabi. Strokovnjaki se o izrazju odločajo skupaj in ob pomoči jezikoslovcev terminologov, da so končne dogovorjene oblike terminov tako strokovno kot tudi jezikovno ustrezne. V slovar pa se beseda uvrsti, ko je izkazana in potrjena v rabi.

Urška Vranjek Ošlak (julij 2021)