Širjenje poimenovanj ožjih pokrajinskih enot s tradicionalnih na nove

Moderator

Vprašanje:

Poleg bolj ali manj tradicionalnih poimenovanj pokrajinskih enot z imeni nekdanjih dežel (Koroška, Štajerska, Primorska, Goriška, manj Kranjska) in njihovih delov (Gorenjska, Dolenjska, Notranjska, Kras, Bela Krajina) ali zemljepisnih enot (Dravsko polje, Savinjska dolina,) obstajajo tudi tradicionalna poimenovanja po krajih (Tolminsko, Bovško, Koprsko, Vipavsko, Kočevsko, Celjsko, Kozjansko, Cerkljansko).

Vendar pa se zadnje čase pojavljajo tudi nova, netradicionalna poimenovanja po drugih krajih, ki včasih niso dajali imen svoji okolici. Predvsem to opažam pri ustnem poročanju radijskih in televizijskih krajevnih poročevalcev, ki kar vsako upravno enoto ali celo občino poimenujejo z imenom glavnega kraja.

In tako slišimo, da se je kaj zgodilo ne le na Koprskem, pač pa tudi na Piranskem in na Izolskem; in ne le na Vipavskem, temveč tudi na Ajdovskem in Sežanskem in Ilirskobistriškem; in da je poleg Kočevske tudi Ribniško in Grosupeljsko; na Gorenjskem se pa dogaja kaj ne le na Kranjskem (pa ni mišljena dežela Kranjska, temveč zgolj mestna občina Kranj), pač pa tudi na Jeseniškem in celo na Kranjskogorskem.

Pa seveda z zgledi nisem bil in tudi nisem mogel biti izčrpen.

Kaj meni jezikovna stroka o tem pojavu širjenja. Saj vem, da se jezik razvija in da je raba pogosto argument, ampak - meni se zdi stvar posiljena in neokusna.

Še namig: mogoče bi lahko pojav kdo širše (s primeri, mogoče z anketo in statistično) obdelal v diplomski ali drugi nalogi.

Odgovor:

Imena in poimenovanja rojeva tudi izrazna potreba. Zlasti v publicističnem jeziku si poročevalci pogosto privoščijo tvorjenje novih izrazov, saj ponavljanje istega imena v besedilu deluje suhoparno. V publicistiki so nastala mnoga nadomestna imena (npr. Otok za Veliko Britanijo, Luža za Atlantik, na Slovenskem pa Revirji, Obala ipd.).

Res je bila večina pokrajinskih imen po svojem nastanku izpridevniška, in to srednjega spola (o tem smo že pisali ob imenu Kočevsko), njihove oblike so danes še žive – predvsem v mestniku (Bil sem na Gorenjskem), v tožilniku pa se izenačita ženska in srednja oblika, le predlog na je navadno vezan na srednji spol (Grem na Gorenjsko). V drugih sklonih se uveljavlja ženska oblika: prelepa Gorenjska ...

Po vzorcu tradicionalnih imen pokrajin in njenih delov že dolgo nastajajo tudi imena, ki ne označujejo le nekdanjih pokrajin (Kranjsko – Kranjska), temveč območja občin, že pred tem pa so časniki pisali ta poimenovanja po sodnih okrajih (litijski, kranjskogorski, radovljiški, kamniški sodni okraj).
Tako sama spremljam pojavljanje imena Kamniško, ki v besedilu pomensko označuje območje današnje občine Kamnik. Začelo se je kmalu po drugi svetovni vojni, na začetku glede začetnice neustaljeno, kasneje pa le z veliko, npr.:

V vrtincu težav in slabosti po kamniškem (1966, Glas)
vojna na Kamniškem (Občinski poročevalec Domžale 1964)
Ob 40-letnici vstaje na Kamniškem (Danilo Cerkvenik, 1981, monografija)
Kulturna društva na Kamniškem in Domžalskem: 1860–1914 (Majda Žontar, 1981)
Knjižničarstvo na Kamniškem (Zabrič Srečko, Knjižnica, 1983)

Ne gre za noviteto, res pa je, da je danes število pisanih besedil tako naraslo, da je tovrstnih zapisov odstotkovno več in jih najdemo v dnevnem časopisju, navadno kot območje občine s tem imenom, npr.:

Ponekod pa se je le obdržala ta pasma, kot npr. na Tolminskem in Bohinjskem ter na območju Kamnika. Cikasta pasma se je na Kamniškem ohranila zaradi »črnih« pripustov na paši na Kamniških planinah. (Kmečki glas, 2001)
Na Kamniškem je bila zaradi plazu nekaj časa zaprta cesta Kamnik–Ločica. (2001)

Pojavljanje imen Idrijsko, Kamniško, Vipavsko ... ni nekaj novega, je pa odraz slogovne pestrosti – največkrat v publicistiki. Ne gre za uradna imena, ob čemer pa naj opozorim, da tudi aktualna (in tradicionalna) imena pokrajin (Dolenjska, Štajerska ...) niso uradna imena pokrajin, saj je neformalnih modelov razdelitve več. Najbolj razširjena neformalna razdelitev obsega pokrajine: Gorenjska, Štajerska, Prekmurje, Koroška, Notranjska, Primorska in Dolenjska. Zadnji predlog Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade RS, da bi se pokrajine poimenovale po osrednjem mestu, pa ni požel odobravanja (Se bodo slovenske pokrajine imenovale po največjih mestih?).

O problematiki pokrajin si lahko preberete več v aktualni monografiji dr. Matjaža Geršiča: Pokrajinska imena kot dejavnik identitete (2020).

Helena Dobrovoljc (september 2021)

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}