Imena mednarodnih aktov – velika ali mala začetnica?

[Moderator]

Vprašanje:

V zvezi z vašim odgovorom https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/972/pisanje-imen-konvencij-listin-dogovorov-ipd me zanima, kako pa je z veliko začetnico pri »edninskih« konvencijah, na primer P/palermska konvencija, B/barcelonska konvencija, B/bernska konvencija. Poseben problem je D/dunajska konvencija, saj je teh več in urejajo različna področja. Če bi šlo za privzeta imena, bi konvencije pisali z veliko začetnico, drži? Kdaj pa vemo, ali gre za privzeto ime ali ne?

Odgovor:

Pri ugotavljanju velike ali male začetnice stvarnih imen, ki nastanejo v upravnih in drugih postopkih na državni ravni, vedno preverimo, ali je predlagana zveza uradni naziv ali pa obstaja kaka druga, daljša različica imena.

V tem primeru razlikujemo med uradnim dolgim imenom in kratko varianto, ki je (1) ime, če večinoma nedvoumno zamenjuje dolgo ime in s tem dobi tudi status imena (tak primer je npr. Avstrijska državna pogodba, ki zamenjuje ime Sporazum o ponovni vzpostavitvi samostojne in demokratične Avstrije (v nemščini: Staatsvertrag betreffend die Wiederherstellung eines unabhängigen und demokratischen Österreich; kratko Österreichischer Staatsvertrag) in je v slovenskih razmerah pomembna, tudi pogosteje uporabljena kot kaka druga.

Pri (2) drugih pa je kratko poimenovanje zgolj opisnega značaja, npr. ankarski sporazum, ki je poljudno poimenovanje za Sporazum o pridružitvi med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Turčijo, podpisan 12. septembra 1963 v Ankari.

Odločamo se torej od primera do primera različno. Pri tem si lahko pomagate tudi z gesli v ePravopisu – ključna beseda sporazum ali pogodba.

Helena Dobrovoljc (december 2021)

---

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}