Knjižni jezik in »kovid«

Moderator

Vprašanje:

Kratico COVID-19 danes zapisujemo že kot kovid. V odgovoru »Domače ali prevzeto« opredeljujete tako rabo kot "redko". Je kljub temu sprejemljiva v knjižnem jeziku?

Odgovor:

Ob pojavu bolezni kovid smo njeno poimenovanje pisali le tako, kot so pisali strokovnjaki: uporabljali smo kratico COVID-19.
Kratica je termin, in sicer samostalnik bodisi moškega bodisi ženskega spola (v slednjem primeru sklonljiva po ničti, tj. tretji sklanjatvi).

Po zgledu pretvorb kratic v navadne besede (EMŠO > emšo, AIDS > aids) … je tudi kratica COVID-19 zaradi nečrkovalnega izgovora [kôvid devétnajst] kmalu postala pisana kot »navadna« beseda, večinoma z malimi črkami (covid-19). Takrat je tudi nastal odgovor, ki ga navajate. (Vse odgovore iz prvega obdobja koronavirusne bolezni lahko najdete v Jezikovni svetovalnici pod ključno besedo covid-19.)

S popolnim sprejetjem besede v slovenski jezik je začela ta vstopati v tvorbene in skladenjske procese, iz nje tvorimo nove besede, tvorjenke (za zdaj predvsem pridevniške, npr. kovidni, protikovidni, kovidski ...), stični vezaj in številko 19 pa vse pogosteje opuščamo. Beseda se čedalje bolj prilagaja slovenščini, zato smo v nestrokovni rabi, torej ko se pogovarjamo npr. o družbenih razsežnostih bolezni, začeli pisati kovid in vedno pogosteje uporabljamo tvorjenke, npr. v zvezah tipa protikovidni ukrepi, kovidna bolnišnica, kovidno potrdilo, kovidna prepustnica, pokovidni sindrom (< postkovidni), predkovidni čas ...

Od decembra 2021 so tako izrazi kovid, kovidni, pokovidni, predkovidni tudi na portalu Fran, v Sprotnem slovarju, kovid pa tudi v ePravopisu.

Helena Dobrovoljc (januar 2022)