Domače ali prevzeto: »covid-19« ali »kovid 19«

Moderator

Vprašanje:

Pred časom sem spraševal glede izgovarjave covida-19, zdaj pa dopolnjujem vprašanje še glede zapisa: najbrž lahko začnemo pisati poslovenjeno kovid, številko pa tudi brez vezaja, saj to olajša sklanjanje (kovida 19)?

Odgovor:

Na del vprašanj, ki jih zastavljate, smo v Jezikovni svetovalnici že odgovorili, in sicer najdete pojasnila na povezavah:

covid-19 se sklanja, če je kratica moškega spola;
zakaj vezaj v kratici in ali vpliva na sklanjanje;
če bi bil kratica covid-19 ženskega spola se ne bi sklanjala;
slovenska kratica bi se glasila kovib-19, a je nismo tvorili in smo zgolj prevzeli najbolj razširjeno ter je pisno nismo slovenili.

Kratico covid-19 (< coronavirus disease 2019), ki jo lahko zapišemo z malimi (covid-19) ali velikimi črkami (COVID-19), običajno zapisujemo nepodomačeno, torej z vzglasnim c, kot navaja tudi Sprotni slovar slovenskega jezika. Podomačena različica se v gradivu pojavlja zelo redko, in to trenutno večinoma tako, da učinkuje stilno zaznamovano (denimo v naslovih spletnih novic), npr. Ime česa je kovid: novo orožje propagandne vojne; Prikazovanje prispevkov po oznaki: kovid 19; Trem policistom, ki so delali v Dolgi vasi, potrdili okužbo s kovid 19.

Proces podomačevanja prevzetih besed je sprememba, ki poteka postopoma in je odvisna od prepleta več različnih dejavnikov (ne zgolj jezikoslovnih). Pri nekaterih prevzetih besedah se podomačeni zapis nikoli ne uveljavi, zelo pogosto pa se tudi dogaja, da v rabi soobstajata obe možnosti zapisa. Kot je navedeno v Sprotnem slovarju slovenskega jezika, je v sodobni rabi najbolj uveljavljeno pregibanje z glasovnimi končnicami (covid-19, covida-19, covidu-19, covid-19, pri covidu-19, s covidom-19), čeprav bi zaradi vezaja v besedi pričakovali, da se prva sestavina ne pregiba oz. pregiba z ničtimi končnicami.
To sicer ne pomeni, da se pregibanje z ničtimi končnicami ne pojavlja (npr. Ob sumu na okužbo s covid-19 ostanite mirni, večinoma to okužbo zdravi otroci prebolijo brez večjih težav, izogibajte pa se starejšim osebam), nekoliko pogosteje ob kratičnem zapisu z velikimi črkami (npr. Ambulanta je zaradi epidemije COVID-19 zaprta do nadaljnjega; Pri večini bolnikov s COVID-19 bolezen poteka blago in brez zapletov), vendar je redkejše.
Tako pregibanje je prisotno zlasti tedaj, kadar se sestavina covid pojavlja ob drugem samostalniku in deluje pridevniško, npr. V zdravstvenem domu deluje vstopna točka, covid ambulanta, kjer sprejemajo paciente s sumom morebitne okužbe z novim koronavirusom; ta pojav pridevniške rabe je zaznaven tudi v drugih slovanskih jezikih, npr. Opšta bolnica u Pančevu postala je početkom aprila kovid bolnica u kojoj se leče pacijenti zaraženi novim virusom korona.
Najdejo se celo posamezni sporadični primeri prislovne rabe, npr. Ostanite pozitivni (in COVID 19 negativni).

Pestrost rabe jezikovnih sredstev (ki se pri svoji ustaljenosti navadno vendarle zgoščajo okrog enega ali več jeder – v obravnavanem primeru v izgovoru že podomačenega, v pisavi pa še ne, zapisa covid-19, ki se večinoma že pregiba z glasovnimi končnicami) kaže na živost in prožno odzivnost jezika kot naravnega sistema, ki pogosto deluje manj linearno, kot si morda včasih predstavljamo.

Tanja Mirtič, Domen Krvina (maj 2020)