Ležeči tisk v besedilih

[Moderator]

Vprašanje:

Mi lahko, prosim, pojasnite, kakšna so pravila glede ležečega tiska za dele besedila v tujem jeziku? Ležeči tisk načeloma uporabljamo za naslove knjig in časopisov ter tujih besed, ki se pojavijo ob slovenskih. Kako pa je z ostalimi primeri, denimo pri nazivih organizacij ali naslovih uredb, standardov, stavb in podobno?

Odgovor:

Uporaba ležečega tiska (kurziva, italika) se je v elektronski dobi razmahnila in v nekaterih primerih povsem nadomestila pisanje z narekovaji. Gre za (v sodobnih urejevalnikih besedil) najhitreje dosegljiv način opozarjanja, da je tako zapisana beseda ali zveza v danem kontekstu nekaj posebnega, izstopajočega.
Ležeče v besedilu zapišemo besede ali zveze, za katere želimo bralcu sporočiti, da
(a) niso slovenske (izraz slovnica (grammatica) pomeni 'latinska slovnica'),
(b) niso knjižne (iz gline so naredili veliko kepo, imenovano štok);
(c) v strokovnih besedilih pa so ležeče zapisani tudi na novo uvedeni izrazi (... opazujemo pojav jezikovnega preklapljanja (angl. code switching)).

(V Jezikovni svetovalnici ponazoritve navadno zapisujemo v ležečem tisku, v tem primeru pa so te v oklepajih in so zapisane pokonci, da lažje ponazarjamo rabo ležečega tiska.)

V besedilih ležeče zapisujemo tudi (č) citate, še zlasti, če ne uporabljamo narekovajev, in (d) naslove samostojnih izdaj, stvaritev, kot so knjige, časopisi, revije, ne pa tudi imena poglavij ali knjižnih zbirk. Enako ne drugih imen, ki jih naštevate, npr. imena stavb, moštev ali celo oseb ipd. Pri tem sledimo dogovoru bibliotekarjev, saj v njihovih seznamih virov in literature zapisujemo ležeče le naslove samostojnih izdaj.

Če vas ležeči tisk zanima v kontekstu strokovnega pisanja, naj opozorim na spletni priročnik Praktični spisovnik prof. Mirana Hladnika, ki o podobnih vprašanjih seznanja študente in študentke slovenistike.

Helena Dobrovoljc (februar 2022)