Pisanje imen računalniških jezikov

[Moderator]

Vprašanje:

Računalničarji se že dolgo sprašujemo, kako se pravilno piše imena računalniških jezikov: z malo začetnico, z veliko začetnico, v originalu ali še kako drugače?

V nekaj desetletjih smo uspeli ustvariti lepo zmedo, ki jo lahko ponazorim z različnimi zapisi imena programskega jezika Pascal:

• Pascal (Wirth: Računalniško programiranje 1, DMFA, 1983; Mahnič: Programiranje v Oberonu, Bi-TIM, 1996)
• pascal (Lokar: PROGRAMSKI JEZIK PASCAL, DMFA Presek 29:1, 2001, 24-27; Bratko, Cestnik: Programski jezik pascal z razširitvami turbo pascala, DZS, 1990)
• paskal (slovenska Wikipedija: https://sl.wikipedia.org/wiki/Paskal_(programski_jezik))

Da je stvar še bolj nedosledna, slovenska Wikipedija na strani o filozofu Pascalu za po njem poimenovani programski jezik uporablja zapis pascal (https://sl.wikipedia.org/wiki/Blaise_Pascal), torej drugače kot stran o programskem jeziku samem. Wikipedija morda res ni najbolj merodajni vir za odgovor na moje vprašanje, vednar lepo ponazarja zmedo glede pisave imen računalniških jezikov.

Naj navedem nekaj različnih vrst imen programskih jezikov (navajam le primere jezikov, ki so v množični uporabi, ponekod dodajam ustaljen zapis imena v slovenščini):

• ime:
  Pascal (slov. Pascal, pascal, paskal)
  C (slov. dosledno vedno C)
  C++ (slov. dosledno vedno C++)

• ime, ki je zaščitena blagovna znamka:
  Java (slov. Java, java)
  Python (slov. Python)
  JavaScript, Perl, Kotlin, Go

• kratica:
  BASIC (slov. basic)
  COBOL, AWK, HTML, XML, PL/SQL

• iz kratice nastalo ime:
  Caml

• kombinacija besede in kratice:
  Standard ML ... pisano narazen
  OpenCL ... pisano skupaj

Potem obstajajo še posebneži:

• kratica, ki postane ime (vsak sam od teh dveh jezikov je večja klasika od vseh ostalih skupaj):
  • Fortran: v angleščini se do leta 1991 piše kot FORTRAN (FORmula TRANslation), po letu 1991 se piše kot Fortran; ime FORTRAN je torej ime vseh verzij jezika do vključno verzije FORTRAN 77, Fortran je ime vseh verzij začenši z verzijo Fortran 90
  • Lisp: v angleščini se sprva piše kot v LISP (LISt Processor), kasneje kot Lisp
• dialekti jezikov:
  Microsoft BASIC ... ime podjetja
  Vienna Fortran ... ime mesta
  Emacs Lisp ... ime programa
  GNU C ... kratica zbirke programov
  ANSI C ... kratica organizacije
• zelo podobna imena:
  TeX in TEX: dva povsem različna jezika (a celo za isti namen), zato je avtor jezika TeX v svoji knjigi o jeziku TeX namenil prvo poglavje (The Name of the Game) samo temu, da se TeX piše kot TeX ali še raje, če način tiska to dopušča, kot TEX s črko E pisano malo nižje, da se loči od TEXa

Želeli bi si enostavno pravilo, po katerem bi pisali imena računalniških jezikov:

1. Vemo, da se imena jezikov v slovenščini piše z malo začetnico, torej bi bilo prav pascal in ne Pascal. Nekateri slovenski avtorji ta način že dolgo uporabljajo.
   Vendar:
   • zapis c bi spremenil docela ustaljeno rabo,
   • določena imena pa bi se preslikala v eno samo ime (FORTRAN in Fortran, LISP in Lisp, TeX in TEX),
   • težava je z zaščitenimi imeni (ali se motim?) in večina novejših popularnih jezikov je prav te vrste,
   • če je Pascal ali Julia ime in se piše z malo, kako se potem piše Microsoft in Vienna na začetku imena kot del imena.
2. Pisanje v originalu odpravi mnoge, če ne kar večino težav, a je v nasprotju s pravopisnim pravilom, da se jeziki pišejo z malo začetnico. Nekateri slovenski avtorji ta način že dolgo uporabljajo.

Želeli bi si pravilo brez izjem ali pa vsaj s kar se da malo izjemami. Pogovarjal sem se z mnogimi računalničarji, eni menijo tako, drugi drugače, večina pa bi jih bila pripravljena sprejeti eno ali drugo rešitev (morda celo kakšno tretjo), če bi dobili jasen odgovor jezikoslovcev.

Če bi potrebovali pred dokončno odločitvijo še kakšno informacijo, sem vam seveda na voljo.

Odgovor:

Slovenski pravopis 2001 v členu 168 navaja programski jezik pascal (poslovenjeno paskal) zapisan z malo začetnico. Temu sledi tudi pravopisni slovar (bejzik, kobol).

Že v odgovoru o pridevniku »pythonovski« smo zapisali osnovno načelo glede pisanja poimenovanj programskih jezikov: pišemo jih z malo začetnico, nekatera so tudi pisno podomačena, tj. zapisana tako, kot jih izgovorimo, npr. basic/bejzik, cobol/kobol, pascal/paskal, lisp, fortran, c# [si šárp] ipd.

Pri tem sledimo pravopisni tradiciji in se ravnamo po znanih mehanizmih, npr. podobno pišemo merske enote (tako kot Newton > newton/njuton tudi Pascal > pascal/paskal) in tudi iz nečrkovalno branih kratic tvorimo navadne besede (tako kot EMŠO > emšo, AIDS > aids tudi BASIC > basic/bejzik, COBOL > kobol).
Proces ni brezizjemen: nekatere kratice ohranijo naravo kratic in so že desetletja zapisane z velikimi črkami. Še zlasti to velja, če v vaši stroki živijo kot kratice in je taka raba ustaljena ali če gre za razlikovalne zapise, kot navajate pri TeX in TEXx. Enako velja za C in C++.

Prekrivnost z zaščitenimi imeni naj vas ne moti. Če govorimo o znamki, pišemo ime z veliko začetnico, če o jeziku, pa z malo. Podobno velja za druga zaščitena (oz. lastniška) imena. Tem v SP 2001 niso namenjali posebne pozornosti, v prenovljenih pravilih in slovarju (ePravopis) pa predstavljamo razlikovanje med zaščiteno znamko in izdelkom. Primer Coca-Cola:

ePravopis
Coca-Cola -e [kókakóla] ž
|podjetje|: Lanski dobiček Coca-Cole je presegel pričakovanja; podaljšanje sponzorske pogodbe s Coca-Colo
|znamka|: kot prilastek, v imenovalniku posebna serija stekleničk pijače Coca-Cola; oglas za znamko Coca-Cola
|brezalkoholna pijača znamke Coca-Cola|: navadno z malo začetnico coca-cola ali podomačeno kokakola Pločevinka priljubljene Coca-Cole/coca-cole/kokakole ima 140 kilokalorij
števno V Ameriki spije posameznik v povprečju 300 Coca-Col/coca-col/kokakol na leto steklenic Coca-Cole

Podobno je za računalničarje, ki ustvarjate večinoma v angleščini, najbrž problematično preklapljanje med angleškim in slovenskim besedilom. Tega se niti ne zavedamo, ko govorimo o naravnih jezikih (tudi te angleško pišejo z veliko začetnico, npr. The population of Slovenia has become more diverse in regard to its language through recent decades but is still relatively homogenous — Slovene was in 2002 the first language of 87.8% of the inhabitants). Enako načelo bi bilo treba sprejeti, ko govorimo o umetnih oz. računalniških jezikih.

V Pravopisni komisiji pri SAZU in ZRC SAZU, pa tudi sicer pri kodifikciji knjižnega jezika, kakršno izvajajo kolegi ob pripravi novega SSKJ (eSSKJ), se načeloma pri poimenovanjih oz. imenih, ki se uporabljajo večinoma v strokovnem jeziku, ravnamo po načelih, ki jih je sprejela določena stroka. Zato pri takih delih sodelujejo terminološki svetovalci.

Vsaka stroka oblikuje svoj terminološki aparat v skladu z navadami in dogovorom strokovnjakov, zato je najhitrejša pot do poenotenja različnih praks terminološka računalniška komisija.
Ker gre pri računalništvu za izjemno hitro razvijajoče se strokovno področje, je dogovorna terminološka intervencija tudi zaželena. V Terminološki sekciji Inštituta za slovenski jezik v sodelovanjem z računalničarji nastaja Terminološki slovar računalništva, s katerim se bomo posvetovali tudi pri pravopisu.
Že dlje je na spletu dostopen tudi (Islovar). Tam uslovarjeni izrazi vsaj deloma izkazujejo uveljavljeno prakso v strokovnem okolju. A vaše pismo vsaj pri nekaterih tipih kaže na odstopanja od Islovarja, npr. pri C++ – c++ ali pri programskem orodju TeX, skupek makrojev za TeX, tj. LateX, ipd.
Islovar vsebuje tudi ne povsem usklajene zapise, npr. ob basic tudi Visual Basic, pri čemer bi prvo pojasnjevali kot programski jezik in drugo kot lastniško ime nekega drugega jezika, narejenega na osnovi basica.

Ker v slovarjih splošnega jezika imen srečate le toliko imen s področja informatike, kolikor jih uporabljamo v nestrokovnih besedilih, je toliko bolj pomembno, da se strokovnjaki terminološko uskladite, saj se nam zdi smiselno upoštevati stališče, da naj pravopisna norma ne odstopa od strokovnih dogovorov.

V tem primeru bi se ravnali po naslednjih načelih:

1. Programske jezike pišemo v slovenščini z malo začetnico, kratice pa kot kratice.
2. Nekatere kratice niso zapisane s samimi velikimi črkami, TeX.
3. Če kratica (navadno nečrkovalna) preide v navadno besedo, jo pišemo z malo začetnico: FORTRAN > fortran, LISP > lisp.
4. Če se uveljavi pomenskorazlikovalni zapis, ki temelji na razmerju male – velike črke, npr. TeX in TEX, ga upoštevamo.

Seveda se zaplete, ko dobijo že podomačeni programski jeziki prilastke, ki jih nihče ni prilagodil slovenščini. Takrat se že podomačeno ime prelevi v izvirnik in sprejme razlikovalni samostalnik, pogosto v pridevniški vlogi. Če bi se pojavili pred desetletji, bi danes najbrž govorili o Microsoftovem basicu, o dunajskem fortranu, o Emacsovem lispu. Pri kraticah pa je pogosto sklanjatev kar ničta, torej ne govorimo o pregibanju z glasovnimi končnicami.

Helena Dobrovoljc, Tanja Fajfar (februar 2022)

---

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}