Različen izgovor besed s črko c

Moderator

Vprašanje:

Zanima me, kakšno je pravilo glede izgovorjave kratic ali tujih prevzetih besed in zakaj je tako? Zakaj se denimo Cubitan izgovori [kubitan] samo v slovenščini in v nobenem drugem jeziku? Zakaj je COVID postal 'kovid', CO pa ni 'ko'?

Odgovor:

Najbolj primeren način ravnanja s tujimi izrazi je, da jih prevedemo. Če se to ne zgodi, je treba besedo prenesti v sistem knjižne slovenščine tako, da sledimo izgovoru v izvirnem jeziku – enako kot pri lastnem imenu. Pri tem si pomagamo s pravopisnimi preglednicami za posamezne jezike.

Črka c, ki vas zanima, je v različnih jezikih izgovorjena različno, pogosto je izgovor odvisen od položaja v besedi oz. bližine drugih glasov, npr. v angleščini jo izgovorimo kot [k] (Curtis [kə̀rtis]) ali kot [s] pred e ali i: Lucy [lúsi], v nemščini kot [k] pred črkami a, o in u in zvočniki (Cramer [krámer]), redko tudi kot [c]; v italijanščini kot [k] (Petrarca [petrárka]), pred a in e pa kot [č] (Botticelli [botičéli]) in podobno.

Če spletni viri ne lažejo, je Cubitan znamka napitka, ki ga proizvaja avstralsko podjetje, črka c pred e ali i se v angleščini izgovori [k], znamko torej izgovorijo v angleščini [kjúbitən], kar se tiče soglasnika je torej v slovenščini [k], glede samoglasnikov pa je – sodeč po kratki anketi – izgovor očitno bolj približan branju po črki, torej [kúbitan].

Pri kraticah ravnamo podobno.

(1) Črko c v slovenskih kraticah izgovorimo kot [c], ne glede na to, ali so te kratice
(a) nečrkovalne
CISEF [císef] Center za strokovno izpopolnjevanje in svetovalno dejavnost Ekonomske fakultete v Ljubljani

(b) črkovalne
CK [céká/ceká] centralni komite
CPI [cə̀pəí/cəpəí] Center RS za poklicno izobraževanje

(2) Izgovor črke c v prevzetih kraticah pa je odvisen od tega, ali je ta črkovalna ali nečrkovalna, deloma tudi od tega, kako naj bi jo izgovorili tako, kot v jeziku, iz katerega prihaja.

Razlike med nečrkovalnimi in črkovalnimi kraticami so v tem, da nečrkovalne izgovorimo kot navadne besede in tako z njimi tudi ravnamo – jih celo pisno podomačimo v skladu z izgovorom, če ne gre za imena (v tem primeru so seveda pisno nedotakljive). Pri tem ravnamo drugače pri kraticah iz bolj znanih jezikov, pri katerih upoštevamo izvirni izgovor, kot pri kraticah iz manj znanih jezikov, ki jih pogosteje izgovarjamo po črki. Črkovalne pa pogosto črkujejo tudi v izvornih jezikih, in če se ne zgodi izjema, kot se je v BBC, PC in GSM, potem jih izgovorimo po slovensko.

(a) Nečrkovalne kratice

(a1) V nečrkovalnih kraticah, ki so tudi lastna imena in so nastala v angleščini, črko c izgovorimo:

kot [k] v angleški UNESCO [unésko] ali COBISS [kóbis] (< angl. Cooperative Online Bibliographic System and Services)
kot [c] v angleških CIA [cíja], UNICEF [únicef]
kot [s], ker izjemoma sledimo izvornemu črkovalnemu izgovoru BBC [bíbisí in bibisí]

Zaplete pa se že, ko bi morali ⟨c⟩ v francoski kratici CERN [fr. sɛʁn] izgovoriti kot [s], saj jo že desetletja izgovarjamo po črki kot [c], torej [cêrn/cêrən].

(a2) Če pa govorimo o nečrkovalnih kraticah, ki preidejo med občno besedje, se sčasoma zgodi, da se niti ne zavedamo, da je v podstavi besede kratica, npr. laser (< angl. LASER – light amplification by stimulated emission of radiation), radar (< angl. RADAR – radio detection and ranging), zato jih pišemo kot druge občne besede. To je tudi razlog, zakaj COVID-19 danes že poznamo pod izrazom kovid.

(b) Črkovalne kratice
Pri črkovalnih kraticah pa se ravnamo po načelih črkovanja v svojem jeziku: PVC [pévẹcé in pẹvẹcé in pə̀vəcə̀ in pəvəcə̀]. O tem tudi v odgovoru o izreki kratice: PCR, saj za slovenščino izgovor [písiár] ni nevtralen.

(b1) Enako kot pri črkovalnih kraticah ravnamo pri kemijskih simbolih, npr. CO₂ izgovorimo [céó/ceódvá], H₂O pa [hádvaó], medtem ko angleško govoreči izgovori prvega kot [síou̯tú], drugega pa [êjčtúou̯] – v skladu s črkovanjem v tem jeziku.

Helena Dobrovoljc (april 2022)

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}