Dvojna imena poklicev




  • Vprašanje:

    Prosim za odgovor na vprašanje, kako pisati dvojna imena poklicev, če kdo enakovredno opravlja dva poklica, in sicer je lektor in redaktor ali je krovec in klepar.

    Ali je mogoč zapis z nestičnim vezajem (lektor - redaktor, krovec - klepar) po zgledu dvojnih zemljepisnih imen ali pa se taka poimenovanja vseeno uvrščajo med primere, kot so človek žaba, ptica pevka, država članica, in je to, kar je prvemu samostalniku dodano, njegov prilastek?

    V različnih šifrantih poklicev so ta poimenovanja zapisana zelo neenotno, celo v enem in istem brez vezaja, stičnim ali nestičnim vezajem, npr. vrtnar cvetličar, klepar-krovec, slikopleskar - črkoslikar.


    Odgovor:

    Pri poimenovanjih poklicev se zlasti v zadnjem času pogosto pojavljajo zapisi, ki jih ne moremo povezovati s podrednostjo (kot npr. gozdar sekač, informatik programer), saj označujejo prepletanje dveh poklicev v eni osebi. Zaradi prirednosti (tj. enakovrednosti sestavin) v podstavi tvorjenke je pisanje vezaja upravičeno (krovec-klepar, lektor-redaktor, vrtnar-cvetličar,slikopleskar-črkoslikar), enako tudi zamenjava vrstnega reda enot (npr. cvetličar-vrtnar). Posebnost teh tvorjenk je, da se pregibajo v obeh sestavinah (… se želijo izšolati za poklic vrtnarja-cvetličarja), česar slovenska besedotvorna teorija še ni evidentirala, raba pa njihovo pregibanje očitno in številčno izkazuje. Podobno ni opredeljeno razmerje teh tvorjenk do t. i. »pravih« prirednih zloženk, ki ohranjajo prvo sestavino nesklonljivo.

    Uveljavljanje nestičnega vezaja zaradi sklonljivosti prve sestavine je kompleksno vprašanje, ki mora zajeti vse »primere« tega tipa. Ob pisanju imen Rimski-Korsakov in Jean-Paul, kjer aktualni SP 2001 v členu 428 uvaja citatni imenovalnik (stični vezaj le v imenovalniku, v nadaljevanju nestični vezaj), se je izkazala ta možnost kot manj primerna.

    Morda si preberete še odgovora na naslednji vprašanji:

    Ali je bolje pisati »pilates joga« ali »pilatesjoga«?

    Dvojna francoska imena tipa »Jean-Paul« in njihovo pregibanje (kjer so podane smernice za nadaljnje reševanje te problematike z normativnega vidika)

    Helena Dobrovoljc (avgust 2014)