Velika ali mala začetnica: društva vinogradnikov in vinske poti

Moderator

Vprašanje:

Zavedam se, da je bilo na tej strani že na nekaj podobnih vprašanj odgovorjeno, me pa še vseeno zanima za pisanje in veliko začetnico. Uporaba društvo vinogradnikov Sevnica - Boštanj. Ali se to piše z nestičnim vezajem?

Prav tako sem zasledila tudi malo dvomljive odgovore glede Bizeljsko-Sremiška vinska cesta.

Odgovor:

V Republiki Sloveniji je vsako javno delujoče društvo registrirano in ob njegovi ustanovitvi je treba uradno registrirati tudi ime (in lahko tudi kratko obliko imena).
Društva vinogradnikov se pogosto odločajo za registracijo imena, in sicer se ime zapiše po pravilih za stvarna lastna imena, tj. z veliko pišemo prvo sestavino in vsa lastna imena v njem:

Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze

Tako še:

Sadjarsko društvo Borovnica, Društvo konjerejcev in konjenikov Sevnica, Društvo gojiteljev športnih golobov pismonoš Burja, Lovska družina Vipava ipd.

Iskalnik društev najdete na naslovu: http://mrrsp.gov.si/rdruobjave/dr/index.faces

Imate prav, da so lastna imena kot identifikacijski dodatki zapisana na najrazličnejše načine. Če združuje društvo vinogradnike Sevnice in Boštanja, je stični vezaj primerno ločilo:

Društvo vinogradnikov Sevnica-Boštanj

Če je med imenoma podredno razmerje, vezaj ni potreben (o tem že v odgovoru: Pomišljaj ali vezaj?). V odgovoru nanizani primeri kažejo na podredno razmerje z desnim prilastkom, v primeru imena Društvo vinogradnikov Dolina - Jesenice pa je Dolina ime, dodatek Jesenice pa natančneje locira društvo v Jesnice na Dolenjskem, zato je neko ločilo pričakovano, še bolje bi bilo Društvo vinogradnikov Dolina pri Jesenicah.

Sicer pa je izbira ločila odvisna od tega, kaj v celotnem imenu pomenita lastni imeni, npr. Vinska pot nadvojvode Janeza od Gradca do Maribora bi bila lahko zapisana tudi s stičnim pomišljajem, ki nadomešča predložni par od – do: Vinska pot nadvojvode Janeza Gradec–Maribor.

Glede začetnice je podobno tudi z vinskimi in sadnimi potmi in cestami: če neko površino, po kateri poteka pot, ki se zaradi povezovanja objektov ali naselij z vinogradniško in sadjarsko dejavnostjo imenuje vinska ali sadna/sadjarska pot ali cesta, je zapis te odvisen od prepoznave kot imena v smislu nedvoumne identifikacije (zlasti v lokalnem okolju), pa tudi od uradne registracije.
V Sloveniji je kar nekaj označenih in turistično urejenih cest, ki potekajo po vinorodnem ali sadjarskem območju, npr.

Jeruzalemska vinska pot, Ljubljanska vinska pot, Rogaška vinska pot, Brkinska sadna cesta

Pravopis 8.0, Velika in mala začetnica, člen 61 in priloga:

vinska pot
posebej označena, turistično urejena cesta po vinorodnem območju (GTS*)
NEKRAJEVNO IME: Jeruzalemska vinska pot, Ljubljanska vinska pot, Rogaška vinska pot

Večina vinskih poti/cest, za katere priporočamo zapis v skladu z zgornjimi pravili, pa je nanizana v turističnem promocijskem besedilu »S kolesom med vinogradi« Slovenske turistične organizacije.

Glede začetnice pa še eno opozorilo:
Če pišemo dve imeni povezani z vezajem, aktualni pravopis 2001 ne daje izrecnih napotkov za rabo različnih imen, zato je najbolje, če se ravnamo po logiki, ki smo jo opisali v predlogu pravil v Pravopisu 8.0, in sicer v členu 60, posebnost 1:

V priredni zvezi sta najpogosteje povezani dve že obstoječi imeni, ki ohranita zapis z veliko začetnico (Krško‑Brežiško polje, Šarsko‑Pindsko gorstvo, Vitanjsko‑Konjiške Karavanke). Če novo ime nastane šele s povezavo, je z veliko začetnico pisana le prva sestavina: Donavsko‑črnomorski prekop ‘prekop med Donavo in Črnim morjem’; Volško‑baltska plovna pot ‘plovna pot med Volgo in Baltikom’.

Ker gre pri cesti za vinorodno okolje Bizeljsko-Sremič, je cesta Bizeljsko-sremiška vinska cesta, ker gre za eno pot.

Helena Dobrovoljc (avgust 2022)