Kako prevesti »cancel culture«?

Moderator

Vprašanje:

Pozdravljeni,
ali obstaja že kak uveljavljen slovenski prevod zveze cancel culture?
Hvala.

Odgovor:

O izrazu
Izraz cancel culture je angleški in ima sopomenko call-out-culture. V slovenščini se že pojavljajo podomačitve kot kultura kenslanja ali kar kenslanje, prevajanje pa je prineslo kar nekaj ustreznic, ki jih navaja tudi zbirka Evroterm, in sicer se še najbolje približata opisu pojava kultura izključevanja, podobno kultura zavračanja (= kultura bojkota, Mojca Pajnik, Delo), zasledimo tudi izraza kultura ukinjanja (Aljoša Kravanja, Delo) in kultura črtanja (rtvslo.si).
Ker opis pojava z izrazom izključevanje ali zavračanje ne ponazori dovolj jasno, da gre za gibanje oziroma množični pojav, se uveljavljajo prevodi z izrazom kultura.

Pomen
Zlasti wikipedisti primerjajo kulturo izključevanja ali zavračanja z antično obliko ostrakizma, ki jo v slovenščini poznamo tudi kot črepinjsko sodbo (gl. SSKJ), ki se je v starih Atenah nanašala na izgon nevarnega državnika s pomočjo glasovanja na črepinjah.

V sodobni elektronski družbi pa črepinjsko sodbo izvajajo udeleženci družbenih omrežij, ki znano osebo zaradi žaljive, neprimerne ali provokativne izjave ali dejanja zavračajo ali spodbujajo njeno izključitev. (Npr. dejanje in posledice dejanja Willa Smitha na podelitvi oskarjev opisuje Aljoša Kravanja v Delovi kolumni 12. maja 2022.)

Zavračanje ali izključevanje?
Mnenja komunikologov in sociologov glede moralnega vredotenja tega početja so deljena. Zagovorniki svobode govora vztrajajo pri pravici, da javno povedo »bobu bob«, a kot komentira komunikologinja Mojca Pajnik, se zato lahko

znajdemo v krogotoku moralne panike, ko simplistična retorika mobilizira vsesplošna občutja ogroženosti moralno superiornih »nas« od groznih »njih« (https://www.mirovni-institut.si/o-kulturi-bojkota-z-mojco-pajnik/).

Res je, da odzivi na dejanja slavnih niso le spontani. K izključevanju je mogoče tudi napeljevati z zlorabo vidnega položaja na družbenih omrežjih. Bivši ameriški predsednik je tako javno pozival k izključevanju ali zavračanju nekaterih izdelkov podjetij in tudi njemu neljubih posameznikov, s čimer je spodbujal tudi množični spletni linč in javno nasilje. Posledice za podjetja niso bile le »spletne«, temveč tudi finančne in še kake drugačne.

Prevajanje cancel culture z izrazom kultura izključevanja vključuje popolno in celovito izključitev osebe, podjetja, izdelka ..., z izrazom kultura zavračanja pa opisujemo tudi tista dejanja, ki vključujejo aktivno kritično zavrnitev, s čimer oseba (lahko) ostane v fokusu interesa.

Zakaj ne kultura onemogočanja?
Omenimo še, da cancel culture ne bi povezovali z izrazom kultura onemogočanja, ki pa ima povsem drugo pomensko razsežnost, saj opisuje stanje v birokratski ali kako drugače omejeni družbi, v kateri zlasti raziskovalci ne dobijo možnosti za svoje delo. Npr.:

«V Sloveniji vlada kultura onemogočanja, /saj/ se kompetentnim ljudem onemogoča opravljanje tega, za kar so sposobni, morda iz občutkov avtodestruktivne eksistencialne ogroženosti« (Irena Jakopanec, Delo 2016).

»Razlika med Slovenijo in ZDA je to, da imamo tu kulturo onemogočanja rasti znanosti, tam je pa kultura omogočanja. To je ta glavna razlika, ki te žene, da bi šel ven. Tukaj je zelo težko dobiti prostor in ko si ga že izboriš, si žrtev starih idej.« (Polona Šafarič Tepeš, Siol.net, 2018).

Helena Dobrovoljc (januar 2023)

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}