Izvor izraza »prke« – pogovorne oblike predloga »proti«

[Moderator]

Vprašanje:

Pozdravljeni, zanima me etimologija besede prke, s približnim pomenom proti (npr. Ena fajn gostilna je tam nek na severozahodu, prke Šišk).

Odgovor:

Beseda prke se v zvezi prke Šišk ‘proti Šiški’ kaže kot predlog, izvorno pa je sklop, ki je v gorenjskem narečnem razvoju nastal iz zveze *proti tja, v kateri je imela sestavina proti vlogo pravega predloga z dajalniško vezavo (Šiški, po redukciji Šišk), prvotni prislov tja pa je v sekundarni vlogi členice le ojačal pomen predloga, ki je izražal premikanje oziroma usmerjenost k nekemu cilju (kam?). Podobno ojačevalno funkcijo ima le v razmerju tȕ ‘tu’ : tȕle/tulȅ ‘prav tu’, pogovorno tlȅ (SSKJ), narečno klȅ. Drugih slovenskih primerov, v katerih bi prislov tja izkazoval enako sekundarno vlogo kot v prke, (še?) ni bilo mogoče prepoznati.

Stavek, ki ga navajate, bi se, upoštevajoč tudi etimološki nastanek prke, v nenarečni varianti glasil Ena dobra gostilna je tam nekje na severzahodu, prav proti Šiški.

Obrazložitev:
Gorenjski narečni predlog, ki ga navajate, je kot pr̥kè̦ (po sodobni transliteraciji pr̥kȅ̦) za Ljubljano navedel in ga enako kot severneje na gorenjskem območju s potrjeno sekundarno palatalizacijo velarov izpričanim pr̥čè̦ (= pr̥čȅ̦) ustrezno formalno (ne pa tudi funkcijsko) razložil iz *proti tjà že Fran Ramovš v razpravi Slovenische Studien iz let 1918/1920, ki je izšla v reviji Archiv für slavische Philologie, ponovno pa je bil ta znameniti prispevek objavljen v prvi knjigi Zbrano delo, ki je pod uredništvom Tineta Logarja in Jakoba Riglerja izšla leta 1971 v Ljubljani (zapis o prke se najde na strani 123).

Iz Ramovševega zapisa gorenjskega predloga s poudarkom na drugem, izglasnem zlogu je vidno, da je bila naglasnica v skladenjski zvezi enako kot v sklopu tulȅ, pogovorno tlȅ, narečno klȅ < *tu le ‘prav tu’ druga sestavina tjȁ, ki se je po zgodnjem preglasu a v e za j in *tj > k razvila v kȅ̦ ‘tja’ enako kot se beseda trẹ́tji glasi trẹ́k (po gradivu za Slovenski lingvistični atlas = SLA), medtem ko je bil predlog kot breznaglasnica = proklitika, reduciran v *pr̥t (Ramovš na navedenem mestu navaja pȑ̥t).

Čeprav bi v gorenjskem glasovnem razvoju pričakovali, da se bo v sklopu *pr̥t-kȅ̦ ‘prav proti’, dobesedno = etimološko ‘proti tja’, enako kot na primer v su̯axkȁ ‘sladka’, pó̦xku ‘podkev’, sẹ́raxka ‘sirotka’ (SLA) soglasniška skupina -tk- (< -dk- ali -tk-) asimilirala v -xk-, kar bi dalo *pr̥xkȅ̦, se to ni zgodilo, verjetno zaradi hitrega govora. Podobna asimilacija -tk- > -xk- > -k- se namreč potrjuje v gorenjskem prislovu kọ̑ ‘tako’ (SLA), ki je preko *xkọ̑ nastal iz *tkọ̑, pred redukcijo takọ̑.

Metka Furlan (januar 2023)

---

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}