Izbira ločila za opredelitev obdobja med dvema časovnima točkama

Moderator

Vprašanje:

Lepo vas prosimo za vaše mnenje o tem, katero ločilo – pomišljaj, poševnico ali vejico – bi bilo najboljše uporabiti v spodnjem primeru. Gre za to, kako na časovni premici ali pa v tabeli zapisati okvirne letnice, ko se je nekaj zgodilo. V glavnem besedilu bi lahko na primer zapisali, da je Korint obiskal okoli leta 50 do 52 n. št. oziroma da je bila njegova knjiga objavljena okoli leta 60 ali 61 n. št. Problem nastane pri zapisu tega dogodka na časovni premici oziroma v tabeli, kjer je prostor omejen in ni možen daljši zapis, zato se sprašujemo, katera rešitev bi bila najboljša.

Ok. 50–52 n. št ali Ok. 50/52 n. št
Ok. 60–61 n. št. ali Ok. 60/61 n. št. ali Ok. 60, 61 n. št.

Nam se nekako zdi najbolj smiseln zapis s pomišljajem. Kljub temu se poraja vprašanje, ali je pomišljaj upravičen, saj se omenjeno ni odvijalo v obdobju od enega do drugega leta, ampak se je zgodilo enkrat v navedenem obdobju.
Zanimiv se nam je zdel tudi zapis s poševnico. Ker pa poševnica lahko sporoča "del enega in drugega leta", se pri tej rešitvi pojavlja vprašanje, ali bi se res razumelo kot "oziroma".
Najlepša hvala za pomoč.

Odgovor:

Gradivo korpus Gigafida 2.0 kaže, da se kombinacija okrajšave ok. (za okoli), letnic in ločil (pomišljaja oz. poševnice) pojavlja v dveh primerih.

V prvem primeru je z ok. označeno približno leto začetka ali konca nečesa. Največkrat gre za leto rojstva osebe, redkeje za leto smrti ali za oboje:

Luka Knafelj (ok. 1621–1671), največji dobrotnik slovenskih študentov vseh časov, naj bi bil rojen v Ribnici na Dolenjskem.
Kay, John (1704–ok.1764), britanski izumitelj tekstilnih statev
Šems Ed Din Muhamed (ok. 1325/6–ok. 1390) je znan po imenu Hafis, kar pomeni »tisti, ki zna Koran na pamet«.

Za zaznamovanje trajanja je v vseh primerih pričakovano uporabljen predložni pomišljaj, ki nadomešča predloga od in do. Zanimiva pa je raba poševnice v tretjem primeru, ki ob okrajšavi ok. dodatno zaznamuje dvom o natančni letnici, ko gre za niz začetek – konec. V gradivu je poševnica tudi sicer rabljena v takih primerih, torej ko je predložni pomišljaj že "zaseden", npr.:

Isaac Posch (ok. 1591–1622/3) je najpomembnejši zgodnjebaročni skladatelj, ki je v zgodnjem 17. stol. deloval tudi na območju današnje Slovenije.
motiv drug na drugega položenih trilistov v vrhnjem delu okna srečamo v Parizu (Saint-Chapelle, Gornja kapela, 1241–1245/48)
starejša železna ali halštatska doba (ok. 800/750–400 pr. n. š.)

Poševnica sicer navadno zaznamuje pomen ali, redkeje in. Zato se pri letnicah običajno pojavlja pri dveh zaporednih letih, zlasti ko govorimo o časovnih obdobjih, ki obsegajo del enega in del drugega leta, npr. smučarska sezona, študijsko leto, letnik revije ipd. Pri zaznamovanju obdobij v primerih, kakšne opisujete vi, pa je poševnica – če gre za edino ločilo – redka, ne zaznamuje pa le obdobja dveh let, temveč tudi daljše časovne razpone, npr.:

Alegorija Zgodovine, ok. 1772/73, freska v Vatikanski knjižnici
Nadangel Mihael se bojuje z zmajem, Apokalipsa iz Metropolitanskega muzeja v New Yorku, nastalo ok. 1300/1325 nekje v zahodni Franciji
Freska iz španskega samostana San Pedro de Arlanza, ok. 1220/30.

Pogostejše ločilo pa je predložni pomišljaj, ki v tem primeru zaznamuje prvo in zadnjo mogočo časovno točko nastanka oz. dogoditve nečesa, ne glede na to, ali gre za obdobje dveh ali več let, npr.:

V Dami s hermelinom (ok. 1489–1490, levo), portretu Cecilie Gallerani, je Leonardo ujel svetlo iskrenje na obrazu te inteligentne ženske in upodobil še bogate barve njenega oblačila.
Kipu mrtvega Kristusa (ok. 1500–1520) manjkajo trnova krona, roke in spodnji del nog
Pieta Ptujskogorske delavnice iz ok. 1405–10 iz cerkve Matere božje v Starih Gorah pri Podsredi

Obe ločili sta v gradivu – za razliko od vejice, ki jo prav tako omenjate – torej izpričani, pogostejša in zaradi ustaljenega pomena zamejevanja obdobij povednejša pa je bržkone raba predožnega pomišljaja. Poševnico pa je smiselno uporabiti v primerih, ko zaznamujete trajanje in je zagotovo znana le ena letnica, medtem ko je druga zgolj okvirna.

Tina Lengar Verovnik (januar 2023)