Slovenjenje naglasa pri enakopisnih imenih iz slovanskih jezikov

Urška Vranjek Ošlak

Vprašanje:

Prosim, velja pravilo v odgovoru »Naglas moških imen 'Andrej', 'Jernej' in 'Matej'« za hrvaška, južnoslovanska, slovanska ali vsakršna imena?

Odgovor:

V že objavljenih odgovorih (npr. Podomačevanje poljskih imen: »Stękała«; Kako izgovoriti ime predsednice Evropske komisije »Ursule von del Leyen« v slovenščini?) sledimo načelu, da naglas tujih imen ohranjamo. Torej se pri naglaševanju praviloma ravnamo po izvirnem izgovoru, v neposrednem stiku pa seveda upoštevamo želje nosilcev imen.

Seveda pa skupina slovanskih imen ni povsem enovita.

(1) Imena, ki so v slovanskem jeziku povsem enako izgovorjena kot v slovenščini, nam ne povzoročajo preglavic, npr. Dušan [dúšan], Ana [ána], Mihail [mihaíl], Viktor [víktor], Mladen [mláden], Milica [mílica].

(2) Pri imenih z drugačnim naglasnim mestom, kot smo ga vajeni v slovenščini, izvirno naglašenost ohranjamo, npr. ime Andrej bi v slovenščini naglasili na prvem zlogu [ándrej], če je nosilec Čeh ali Hrvat (slovenska izreka tega imena je [andrêj]), Poljak pa je Andrzej [ándžej].

In podobno:

v slovenščini Marija [maríja], če gre za Hrvatico je [márija], enako, če pa je nosilka Poljakinja ali Slovakinja, je i izgovorjen kot [j], torej: [márja];
v slovenščini Slavomir [slávomir], če gre za Poljaka pa Sławomir [slavómir];
v slovenščini Matej [matêj], Slovak je Matej [mátej];
v slovenščini Ivana [ivána], če je nosilka Hrvatica, izgovorimo [ívana] (prim. Ivana Brlić-Mažuranić);
v slovenščini Dragutin [drágutin], če je nosilec Hrvat, je Dragutin [dragútin] (npr. Dragutin Gorjanović Kramberger).

(3) Pri imenih z drugačnim naglasnim mestom, kot smo ga vajeni v slovenščini, naglašeni samoglasnik pa je o ali e, se moramo odločiti glede kvalitete o-ja in e-ja. Pri teh imenih je bila v preteklosti preferirana samo ozka varianta, danes pa se tako kot pri neslovanskih jezikih (Freud [frôjd], Potter [póter in pôter]) že uveljavlja tudi izgovor s širokim samoglasnikom:

srb. Nevenka [nêvenka/névenka];
srb. Svetlana [svêtlana/svétlana], (npr. Svetlana Aleksić – srbski izgovor).

(4) Pri prevzemanju ruskih in ukrajinskih imen se zaradi nenavadnosti naglaševanja na zadnjem (ali predzadnjem zlogu) v slovenščini naglas umakne in prilagodi že znanim podomačenim različicam imen, npr.

Taras, rus. [tɐrás], ukr. [tarás], slov. [táras]
Bogdan, rus. [bɐgdán], ukr. [boɣdán], slov. [bógdan]
Boris, rus. [bɐrʲís], ukr. [bоrýs], slov. [bóris]
Vladimir, rus. [vɫɐdʲímʲɪr], slov. [vládimir]
Volodimir, ukr. [vоɫоdýmyr], slov. [volódimir]
Ivan, rus. [ɪván], ukr. [ɪván], slov. [ívan]
Anastasija, rus. [ɐnəstɐsʲíjə], ukr. [anastasʲíjɐ], slov. [anastásija]
Vjačeslav, rus. [vʲɪčɪsɫáf], ukr. [ʋjɐčesɫáu̯], slov. [vjáčeslau̯]
Roman, rus. [rɐmán], ukr. [román], slov. [róman]

Tina Lengar Verovnik, Helena Dobrovoljc, Mladen Uhlik, Matej Meterc, Peter Weiss (januar 2023)