Zapis pridevnika »prostoizbiren«

[Moderator]

Vprašanje:

Kako pišemo: prosto izbiren ali prostoizbiren (npr. predmet) ali celo prosto izbirni oz. prostoizbirni? Podoben primer je še prosto dostopen oz. prostodostopen.

Odgovor:

Če se glede pisanja tvorjenk s sestavino prosto želimo poučiti v slovarjih na portalu Fran, v slovarju Slovenskega pravopisa 2001 izvemo, da je prosto.. prvi del podredne zloženke, npr.

prosto.. prvi del podr. zlož. prostodúšen, prostosŕčen, prostovóljen, prostozidárski

Pravopisni slovar navaja zloženke s samostalniško zvezo v podstavi ali pridevniške izpeljanke iz zloženih samostalnikov, zato je zapis skupaj pričakovan (in tudi naglas je le en).

Od takih zloženk pa je treba ločiti zveze prislova in pridevniške besede, ki jih pišemo narazen, npr. prosto izbiren in prosto dostopen (o tem pravopis v členu 519).

(1) Sestavino prosto torej lahko uporabimo v pridevniški zloženki prostodostopen, ki pomeni 'tak, do katerega dostopamo prosto'. V stalni besedni zvezi prostodostopni internet nastopa v vlogi vrstnega pridevnika. Tako še: prostodostopno omrežje, prostoizbirni predmet, prostodostopni program.

(2) Če je prosto prislov in del besedne zveze s pridevnikom, kar pomeni, da se v povedi uporablja tudi v zamenjanem vrstnem redu, npr. informacije so dostopne prosto, je utemeljen zapis narazen. Zveze prislova in pridevnika tipa prosto dostopen internet in še bolj v predikativni poziciji, npr. internet je prosto dostopen, so pogostejše od pisanih skupaj.

Težave imamo, ko se pojavijo v priredni zvezi različno sestavljena določila ob istem samostalniku, npr. lahko rečemo, da je izbirni predmet obvezen, ni pa se uveljavila raba, da je izbirni predmet prost, ampak govorimo o prostoizbirnem predmetu. Med zgledi najdemo tudi par obvezni izbirni predmet in prosto( )izbirni predmet, kjer gre v bistvu za dve različni strukturi:

• v prvi sta dva pridevnika (par bi bil prosti izbirni predmet, ki pa se verjetno ni bolj uveljavil zaradi dvoumnosti pridevnika prost; ker gre za dva pridevnika, lahko drugega postavimo v predikat: izbirni predmet je obvezen),
• pri drugi pa gre za zloženko iz zveze glagola in prislova s skladenjsko podstavo ki se izbere prosto (par bi bil obveznoizbirni < ki se izbere obvezno; ker gre za eno besedo, tu ni možnosti prestavitve v predikat). Negotovost v zapisu očitno izhaja iz tega, da sta se za pomenski par (obvezni izbirni predmet : prostoizbirni predmet) uveljavili dve strukturno različni zvezi

Helena Dobrovoljc, Urška Vranjek Ošlak (februar 2023)