Sklon pridevnika v povedni rabi (2)

Moderator

Vprašanje:

Kateri skloni so ustrezni v naslednjih primerih:

Ukrep je treba šteti za primeren/primernega.
Ukrep se šteje za primeren/primernega.
Ukrep, ki se šteje za primeren/primernega ...
Ukrep, ki ga je treba šteti za primeren/primernega ...
Če je mogoče prvi ukrep opredeliti kot glavni/glavnega, drugega pa kot stranski/stranskega ...
Če je mogoče prvi ukrep šteti za glavni/glavnega, drugega pa za stranski/stranskega ...

Najlepša hvala za pomoč in odlično delo, ki ga opravljate!

Odgovor:

Vaše vprašanje se nanaša na vezljivost predlogov za in kot v glagolskih zvezah šteti za in opredeliti kot z imenovalnikom oz. tožilnikom. O tej problematiki smo v svetovalnici natančneje že pisali v odgovoru Sklon pridevnika v povedni rabi.

V obeh tipih (šteti se za in opredeliti kot) sta možni in pravilni obe obliki. Obe obliki sta tožilniški (sklon je torej v obeh primerih isti), s tem da se prva (primeren) uporablja za nežive samostalnike moškega spola in je enaka kot imenovalniška oblika, druga (primernega) pa za žive samostalnike moškega spola in je enaka kot rodilniška oblika. Pričakovali bi, da bi v primerih, ki jih navajate, uporabljali neživo obliko, vendar se pogosto uporablja tudi živa oblika.

Živost je povezana s semantiko, v našem primeru dve obliki nista pomensko razločevalni: gre za skladenjski pojav. Pridevnik v povedkovem določilu brez samostalnika spominja na navezovalni tožilnik: poved Predlog se šteje za umaknjenega« bi lahko interpretirali kot Predlog se šteje za umaknjen predlog. Tako kot pri navezovalnem tožilniku izpust samostalniškega jedra v povedkovem določilu omogoča rabo posebne tožilniške oblike pridevnika umaknjenega.

Do problema razlikovanja sicer prihaja le v moškem spolu ednine pri samostalnikih, ki označujejo neživo. V vseh navedenih primerih gre za povedkovo določilo. Pregled korpusnega gradiva pokaže, da se s predlogom za pogosteje veže živa oblika pridevnika (Predlog se šteje za umaknjenega.), z veznikom kot pa neživa (Ugovor se šteje kot neutemeljen.), a tu ne gre za pravilo, temveč zgolj za tendenco.

Torej:

Ukrep je treba šteti za primernega/primeren.
Ukrep se šteje za primernega/primeren.
Če je mogoče prvi ukrep opredeliti kot glavni/glavnega …

Kadar pa je samostalniško jedro pridevniške zveze v enem stavku, pridevnik z izpuščenim samostalniškim jedrom pa v drugem stavku ali pristavku, uporabimo navezovalni tožilnik:

Ukrep, ki se šteje za primernega ...
Ukrep, ki ga je treba šteti za primernega ...
Če je mogoče prvi ukrep opredeliti kot glavni/glavnega, drugega pa kot stranskega ...
Če je mogoče prvi ukrep šteti za glavni/glavnega, drugega pa za stranskega ...

Dejan Gabrovšek, Mladen Uhlik, Domen Krvina, Urška Vranjek Ošlak (februar 2023)