Sklon pridevnika v povedni rabi
-
Vprašanje:Na oddelku razpravljamo o pravilni obliki zapisa prispevek (lahko) štejemo za znaten/znatnega.
V nadaljevanju povzemam mnenje, ki utemeljuje, da bi bilo treba navedeni primer obravnavati enako kot primera prispevek je treba šteti za znaten in prispevek se šteje za znaten, ki ju je kolegica izpeljala iz pravila, ponazorjenega s primerom »Škofjeloški pasijon ohraniti živ« (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/2417/škofjeloški-pasijon-ohranjati-živ-ali-živega). Samostalnik in pridevnik sta namreč v istem stavku, »zato ne gre za navezovalni tožilnik pridevnika kot prilastka ob izpuščenem jedru«.
Zapis prispevek (lahko) štejemo za znatnega bi bil torej v skladu z navedenim napačen. Rodilniška oblika pa bi bila pravilna v primeru Prispevek, ki ga lahko štejemo za znatnega, saj bi tu pridevnik v tožilniški obliki (enaki rodilniški) uporabili samostojno brez samostalnika, kakor je navedeno v drugem odgovoru (Sklon pridevnika v oziralniškem odvisniku: navezovalni tožilnik) https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/3923/sklon-pridevnika-v-oziralniškem-odvisniku-navezovalni-tožilnik.
V naslednjih primerih bi bilo treba uporabiti tožilnik in ne rodilnika (oz. tožilniško obliko, ki ni enaka rodilniški):- Navedeni zakon bi lahko imeli za nezakonit.
- Ta virus bi lahko imeli za nevaren.
- Ta dogodek bi lahko imeli za prelomen.
Torej ni tako pomembno, ali gre za brezpredložni tožilniški predmet (v primeru "Škofjeloški pasijon ohranjati živ") ali za predložni predmet (v primeru "sklep razglasiti za ničen"), temveč je pomembneje, ali gre za samostalnik s slovnično kategorijo "živo" ali za samostalnik s slovnično kategorijo "neživo". Pravilno bi torej bilo "Škofjeloški pasijon ohranjati živ" in "sklep razglasiti za ničen" (kategorija neživosti) in "nekoga razglasiti za pogrešanega" (kategorija živosti)."
Ali je torej naslednji stavek napačen:
Prvi navedeni primer bi lahko imeli za pravilnega edinole z zamišljeno in tu izpuščeno pojasnjevalno zvezo ki je ...
Odgovor:Pravilna zapisa v zvezi prispevek (lahko) štejemo za + pridevnik sta dva, in sicer lahko zapišemo prispevek (lahko) štejemo za znaten ali prispevek (lahko) štejemo za znatnega.
Kot ste sami ugotovili in zapisali, v teh primerih ne gre za navezovalni tožilnik, če upoštevamo Toporišičevo slovnico. Navezovalni tožilnik ednine je po obliki enak rodilniku ednine, pojavlja pa se pri rabi pridevnikov moškega in izjemoma srednjega spola, ko je izpuščeno samostalniško jedro. Pojavlja se, kadar je samostalniško jedro pridevniške zveze v enem stavku, pridevnik z izpuščenim samostalniškim jedrom pa v drugem stavku ali pristavku. Rodilniško obliko uporabimo ne glede na to, ali je ta samostalnik neživ ali živ:
- Kakšen kruh želite, belega ali črnega
- Poznam dva otroka iz družine, najmlajšega in najstarejšega
V vašem primeru pa se pridevnik znaten pojavi v istem stavku kot samostalniško jedro prispevek, zato – skladno s Toporišičevo teorijo – ne moremo govoriti o navezovalnem tožilniku. Nekoliko drugačen pogled pa nam ponudi Janez Orešnik, po njegovih ugotovitvah namreč navezovalni tožilnik lahko stoji v istem stavku kot samostalniško jedro.
Ko se pridevnik pojavlja v povedni rabi, torej v istem stavku, oblike pridevnika prav tako ne določa živost osebka, temveč je oblika pridevnika odvisna od tega, ali gre v stavku za povedkov prilastek ali prosti prilastek, o katerem natančneje piše Janez Orešnik v monografiji Udeleženske vloge v slovenščini (1992). Prosti prilastek je od povedkovega prilastka ločena kategorija in lahko stoji ločeno od odnosnice (samostalniške besedne zveze), ki jo določa. V zgledu Janez je ves žalosten ostal doma bi v skladu s Toporišičevo teorijo skladenjsko sestavino ves žalosten uvrstili med povedkove prilastke, za Orešnika pa je sestavina ves žalosten obimenski prilastek k samostalniku Janez, ker pa stoji ločeno od svoje odnosnice, jo poimenuje prosti prilastek.
Pri prostem prilastku, piše Orešnik, navezovalnega tožilnika ne moremo uporabiti: pravilno je les so pustili neočiščen, raba rodilniške oblike neočiščenega je nepravilna. To kaže na to, da ob nejedrni sestavini (neočiščen) njen jedrni del (les) ni izpuščen. Pri povedkovem prilastku pa navezovalni tožilnik lahko uporabljamo: pravilno je les so razglasili za najboljši ali pa les so razglasili za najboljšega, kar je dokaz za to, da samostalniška besedna zveza (les), s katero se sicer povedkov prilastek ujema, ni jedro povedkovega prilastka.
Zato so slovnično pravilni primeri:
- Navedeni zakon bi lahko imeli za nezakonit/nezakonitega.
- Ta virus bi lahko imeli za nevaren/nevarnega.
- Ta dogodek bi lahko imeli za prelomen/prelomnega.
Kako pri tem poimenujemo obliko pridevnika, niti ni pomembno. Lahko govorimo o navezovalnem tožilniku, lahko pa preprosto rečemo, da je pridevnik bodisi v rodilniški bodisi tožilniški obliki.
V korpusu je zveza samostalnik (kategorija neživosti) + imeti za + pridevnik redka, pojavljata se tako rodilniška kot tožilniška oblika, nekaj več zgledov najdemo s tožilniško obliko. Če pa iskanje razširimo na samostalnik (kategorija neživosti) + glagol + pridevnik, je zadetkov več, ugotovimo pa tudi, da je pogostejša raba z rodilniško obliko. V naključno izbranih 100 pojavitvah je razmerje med tožilniško in rodilniško obliko 1 : 1,8.
OPOMBA: Odgovor je bil dopolnjen s podatki o avtorstvu trditev 1. 7. 2020.
[//]: (avtorji)Manca Černivec (maj 2020)
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.
Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.