Slovensko ime črnogorskega mesta: »Hercegnovi«

[Moderator]

Vprašanje:

Na Franu izvemo, da je ime črnogorskega mesta v slovenščini zapisano Hercegnovi. Lani je v Novem mestu nastala publikacija, v kateri je obeleženo 50-letno sodelovanje med obema mestoma in v njej najdemo le zapis Herceg Novi.
Zato nas zanima, kako naj zapisujemo ime črnogorskega mesteca?

Odgovor:

Hercegnovi je slovensko ime (eksonim) črnogorskega mesta, katerega raba je zaradi ustaljenosti v slovenskem jeziku in atlasih priporočljiva.

Podrobneje:

Imena tujih krajev v slovenščini praviloma pišemo tako kot v izvirniku. Izjema so nekatera mesta, za katera se je že v preteklosti ustalila slovenska oblika imena (ali eksonim). Okoliščine nastanka takih imen so opisane v odgovoru: Poljsko mesto »Wisła«, »Wisla« ali »Visla«.

Prvotna oblika imena mesta Hercegnovi, ki je danes v črnogorskem primorju, je bila Sveti Stefan (1382), mesto se je kasneje večkrat preimenovalo – Novi, Castelnuovo (< Castrum novum).
Pojav dodatka herceg je po Hrvaški enciklopediji mogoče povezati z obdobjem velikega bosanskega »hercega« (slov. vojvode, kneza ?) Stjepana Vukčića Kosača, saj naj bi mesto po njem imenovalo »hercegov novi grad«.
V izvirniku se ime danes glasi Herceg Novi (v cirilici: Херцег Нови).

V slovenščini še iz časov Avstro-Ogrske uporabljamo zapis Hercegnovi (pojavlja se tudi italijansko ime Castelnuovo).

Vir: Slovenec: političen list za slovenski narod (16. 05. 1903, letnik 31, številka 111)

Hercegnovi je torej slovensko ime (eksonim) črnogorskega mesta, ki je zložen iz dveh prvotnih pridevnikov – hercegov in novi (nastal iz novi grad). Raba imena Hercegnovi je priporočljiva tudi glede na Slovar slovenskih eksonimov, ki sta ga pripravila Drago Kladnik in Drago Perko, sodelavca Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije in je objavljen na portalu Termania.

Zapisovanje skupaj izvorno narazen zapisanih imenskih enot ni neka novodobna izmišljotina jezikoslovcev, je izjema, ki pa so jo uveljavili naši predniki že pred stoletjem, pojavlja se v vseh dosedanjih atlasih (kot npr. Banjaluka, ki je že v 19. stoletju pisana kot ena enota; enako tudi Hongkong), zaradi ustaljene rabe jo priporočamo.

Še opozorilo: Ime uporabljamo v slovenskih besedilih enako kot Dunaj, Bruselj, Ženeva ipd., v mednarodnem poslovnem dopisovanju ali mednarodni komunikaciji uporabljamo izvirno ime ali obe imeni.

Helena Dobrovoljc (februar 2023)