Predložni par »iz – na«

[Moderator]

Vprašanje:

Zanima me, kateri predložni par je v danem primeru ustrezno uporabiti:

prehod z obnašanja A na obnašanje B/prehod od obnašanja A na obnašanje B/prehod iz obnašanja A v obnašanje B

Je nasploh raba predložnega para iz – na ustrezna ali mora biti v zvezi s predlogom na vedno le predlog z?


Odgovor:

Ustrezna raba predložnih parov je omejena na posamezne kombinacije in je vedno pomensko določena. Premikanje v prostoru, kamor sodijo tudi premiki v prenesenem pomenu, kot denimo v vašem primeru (prehod z obnašanja A na obnašanje B), predvideva kombinacije kot na primer:

sem pri sosedu – grem od soseda,

slonim ob ograji – odmaknem se od ograje,

živim v mestu – odpravljam se iz mesta,

lebdim pod oblaki – padem izpod oblakov,

stojim pred sliko – odmaknem se od slike,

skrivam se za zaveso – prikažem se izza zavese,

grem k zdravniku – vračam se od zdravnika,

hodim na predavanja – vračam se s predavanj,

hodim po robu – padem z roba,

od doma – v knjižnico,

z Goričkega v Piran,

iz mesta v mesto/na deželo,

z dežja pod kap,

od Poncija do Pilata,

z danes na jutri.

Zadnje tri so stalne zveze, zato je v naši zavesti ustaljena tudi predložna kombinacija.

Podobno velja tudi za vaše primere, ki ob ohranjenem pomenu predvidevajo vsaj naslednje enakovredne možnosti:

z – na (prehod z obnašanja A na obnašanje B);

od – k (prehod od obnašanja A k obnašanju B) in

od – na (prehod od obnašanja A na obnašanje B).

Kombinacija od – do (prehod od obnašanja A do obnašanja B) bi, nasprotno, pomenila izražanje začetne in končne meje, toraj nekaj drugega.

Nesprejemljiva med vašimi primeri je raba predloga iz v kombinaciji s samostalnikom obnašanje, saj predvideva prostorsko premikanje iz notranjosti predmeta ali prostora navzven, kar pa je v danem primeru nelogično. Taka kombinacija predlogov bi bila seveda povsem ustrezna v drugačnih pomenih, npr. prehod iz notranjosti na površje; iz vode na kopno ipd.

Polona Gantar (september 2014)