Predložni par »iz – na«
-
Vprašanje:
Zanima me, kateri predložni par je v danem primeru ustrezno uporabiti:prehod z obnašanja A na obnašanje B/prehod od obnašanja A na obnašanje B/prehod iz obnašanja A v obnašanje B
Je nasploh raba predložnega para iz – na ustrezna ali mora biti v zvezi s predlogom na vedno le predlog z?
Odgovor:
Ustrezna raba predložnih parov je omejena na posamezne kombinacije in je vedno pomensko določena. Premikanje v prostoru, kamor sodijo tudi premiki v prenesenem pomenu, kot denimo v vašem primeru (prehod z obnašanja A na obnašanje B), predvideva kombinacije kot na primer:sem pri sosedu – grem od soseda,
slonim ob ograji – odmaknem se od ograje,
živim v mestu – odpravljam se iz mesta,
lebdim pod oblaki – padem izpod oblakov,
stojim pred sliko – odmaknem se od slike,
skrivam se za zaveso – prikažem se izza zavese,
grem k zdravniku – vračam se od zdravnika,
hodim na predavanja – vračam se s predavanj,
hodim po robu – padem z roba,
od doma – v knjižnico,
z Goričkega v Piran,
iz mesta v mesto/na deželo,
z dežja pod kap,
od Poncija do Pilata,
z danes na jutri.
Zadnje tri so stalne zveze, zato je v naši zavesti ustaljena tudi predložna kombinacija.
Podobno velja tudi za vaše primere, ki ob ohranjenem pomenu predvidevajo vsaj naslednje enakovredne možnosti:
z – na (prehod z obnašanja A na obnašanje B);
od – k (prehod od obnašanja A k obnašanju B) in
od – na (prehod od obnašanja A na obnašanje B).
Kombinacija od – do (prehod od obnašanja A do obnašanja B) bi, nasprotno, pomenila izražanje začetne in končne meje, toraj nekaj drugega.
Nesprejemljiva med vašimi primeri je raba predloga iz v kombinaciji s samostalnikom obnašanje, saj predvideva prostorsko premikanje iz notranjosti predmeta ali prostora navzven, kar pa je v danem primeru nelogično. Taka kombinacija predlogov bi bila seveda povsem ustrezna v drugačnih pomenih, npr. prehod iz notranjosti na površje; iz vode na kopno ipd.
Polona Gantar (september 2014)
