kúklúksklán -a m (ȗȗȃ) |skrivna rasistična organizacija v ZDA|
camórra -e [kamora] ž (ọ̑); gl. kamora
kamóra -e [kamora] ž (ọ̑) |tajna organizacija|
Vprašanje:
V občilih se dvojnično pojavljata obe začetnici mafijskih klanov, mala in velika: kavaški/Kavaški klan; škalarjski/Škaljarski klan.
Ali bi morali ta imena obravnavati kot občna ali kot lastna?
SP 2001 za npr. kukluksklan predvideva malo začetnico (to deluje nenavadno, saj je opredeljen kot teroristična organizacija), E-pravopis pa že z veliko Kukluksklan, drugi zgledi so klan krokodila, klan orla.
So razlike med "ustanovitvenim" poimenovanjem kriminalne združbe in poimenovanji, s katerimi mediji poimenujejo združbo, ali je razloček v vrsti organizacije oz. združbe?
Odgovor:
Osnovna funkcija lastnih imen je, da z njimi zaznamujemo oz. poimenujemo posamezne danosti (osebe, kraje, institucije ...). Ob lastnih imen se pojavljajo občna poimenovanja, ki izražajo vrsto, v opoziciji do lastnih imen označujejo skupino danosti. Občnim poimenovanjem (npr. jezero, hiša) pripisujemo lastnosti, ki so značilne za vse predstavnike skupine/vrste, z lastnim imenom pa posamezno danost znotraj vrste individualiziramo, pripisujemo ji lastnosti, ki jo od drugih predstavnikov vrste razlikujejo. Zveza ljubljanska ulica je opisno poimenovanje, s katerim opisujemo geografski položaj ulice (katera koli ulica v Ljubljani), s poimenovanjem bela hiša opisujemo barvo hiše (katera koli hiša, ki je bela). Z imenom Ljubljanska ulica pa zaznamujemo točno določeno ulico, z imenom Bela hiša pa ameriško predsedniško palačo. Včasih pri odločanju, ali je zveza ime ali poimenovanje, omahujemo, še posebej pri zvezah, sestavljenih iz pridevnika, izpeljanega iz zemljepisnega imena, in občnoimenskega jedra (npr. vprašanje, ali pišemo Ljubljanski ali ljubljanski grad).
Enake skladenjske strukture se pojavljajo tudi pri imenih različnih organizacij, podjetij ipd. (npr. Evropska unija, Slovenska vojska, Ljubljanski potniški promet, podobno še Modra zavarovalnica), ki jih uvrščamo med stvarna imena in jih pišemo z veliko začetnico. Če poznamo uradno ime organizacije, s pisanjem začetnice nimamo težav. Če pa uradnega imena, ki bi bilo zapisano v registru, ne poznamo, je odločitev težavnejša. Četudi zasledujemo logiko, da je stvarno ime le tisto, ki je zabeleženo v različnih registrih, ne moremo mimo dejstva, da imajo različne organizacije svoje podenote, ki jih prav tako uvrščamo med stvarna imena (npr. Poveljstvo sil Slovenske vojske), ob tem se srečamo tudi z vprašanjem, kdaj poimenovanje postane lastno ime oz. kako razlikujemo med občnimi poimenovanji in lastnimi imeni. Če sledimo opredelitvi Władysława Lubaśa (1967: Pripombe o pomenu lastnih imen. Jezik in slovstvo), ima lahko izraz lastnoimensko vlogo, »če ga le okolje sprejme ali če dobi družbeno lastnoimensko priznanje«.
V preteklosti so bile nekatere kriminalne, tajne in druge podobne organizacije razumljene kot oblike organiziranega kriminala, kot vrstna poimenovanja. Kot vrstna poimenovanja so bila uslovarjena tudi v pravopisnem slovarju iz leta 2001, kar kaže raba male začetnice:
kúklúksklán -a m (ȗȗȃ) |skrivna rasistična organizacija v ZDA|
camórra -e [kamora] ž (ọ̑); gl. kamora
kamóra -e [kamora] ž (ọ̑) |tajna organizacija|
Zanimiva je obravnava v Velikem splošnem leksikonu (DZS, 1997–1998), ki neapeljsko mafijsko združbo obravnava v dveh geslih: geslo Camorra je pisano z veliko začetnico, geslo kamora pa z malo začetnico. To kaže na načelno razlikovanje med občnim poimenovanjem, ki izraža vrsto (zapis je ob tem še podomačen), in lastnim imenom, ki je pisan z veliko začetnico in poimenuje posameznost. Torej bi lahko sklepali, da se ena od kamor imenuje Camorra, vendar je razlaga pri obeh geslih skoraj povsem identična, kar kaže, da tega razlikovanja ne moremo izpeljati:
Camorra [kamora], neapeljska teroristična skrivna zveza. Kralj Ferdinand II. (1830–59) jo je zaradi političnih razlogov dopuščal, zadnji neapeljski kralj, Franc II. (1859/60), pa jo je preganjal. Camorra je zato 1860 med italijansko vojno za združitev v j. Italiji podprla G. Garibaldija. B. Mussolini jo je zatrl; po 1945 znova zaživela. Od takrat se pojavlja le še kot organizacija kriminalcev; krvavi spopadi med tolpami na območju Neaplja za prevlado v trgovini z drogami.
kamora (italijansko camorra), neapeljska skrivna teroristična zveza. Kralj Ferdinand II. (1830–59) jo je iz politične preračunljivosti toleriral, zadnji neapeljski kralj Franc II. (1859/60) pa preganjal. Zato je 1860 podprla G. Garibaldija med italijansko vojno za združitev v j. Italiji. Poskus nove vlade, da bi jo uporabljala v policijski službi, je spodletel. Mussolini jo je zatrl, spet je oživela po 1945. Od takrat se pojavlja samo še kot zločinska organizacija; krvava vojna med skupinami na širšem območju Neaplja za prevlado v trgovini z drogami.
Danes je uvrščanje posameznih terorističnih in mafijskih organizacij med stvarna imena ustrezno, zato tudi zapis z veliko začetnico (Škaljarski klan, Kavaški klan, Kukluksklan). Te spremembe v razumevanju prikazujejo tudi novejši slovarji, npr. ePravopis. Z zapisom z malo začetnico (škaljarski klan, kavaški klan) bi izpostavili eno od lastnosti klana (da je klan povezan s krajem Škaljari oz. Kavač). Z veliko začetnico med istovrstnimi organizacijami s podobnim delovanjem nedvoumno označujemo posamezno entiteto s svojskimi lastnostmi (imajo točno določenega vodjo, delujejo na določenem področju, ukvarjajo se z določenimi dejavnostmi, imajo iniciacijske obrede …). Premik v razumevanju občno- in lastnoimenskosti teh organizacij se kaže tudi v neustaljeni rabi. Kjub pravopisnemu določilu, da je ustrezen zapis z malo začetnico, da gre za vrstno poimenovanje, je v rabi velika začetnica zelo pogosta, mestoma je zaznan neenoten zapis tudi v istem besedilu:
Lastnoimensko razumevanje se kaže tudi s pojavljanjem imena v prilastkovni funkciji (zgledi so iz korpusa Gigafida 2.0), ki je značilna za lastna imena (občno poimenovanje v jedru besedne zveze + imenovalni prilastek:
Manca Černivec (julij 2023)