Kategorija živosti in vzpetine – drugič

[Moderator]

Vprašanje:

Kljub vašemu odgovoru glede sklanjanja imen vzpetin v povezavi s kategorijo živosti (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1241/kategorija-živosti-imena-vzpetin) prihaja do nestrinjanj/različnega sklanjanja (očitno smo različno razumeli objavljeno razlago), zato lepo prosim za jasen odgovor, ali je v javnih občilih ustrezno zapisati: grem na Sv. Lovrenc ali grem na Sv. Lovrenca.

Odgovor:

Pravopisna pravila SP 2001 v členu 789 navajajo primer Dedec (z veliko začetnico, torej kot skrajšano zemljepisno ime za Lučki ali Kamniški Dedec) med samostalniki, ki so prvotno pomenila bitje, zdaj pa označujejo zemljepisno obliko, pri njihovem sklanjanju pa uveljavljamo kategorijo živosti. Torej je za rabo v knjižnem jeziku sprejemljiva tako raba pohod na Lučki Dedec kot tudi pohod na Lučkega Dedca, grem na Sv. Lovrenc in grem na Sv. Lovrenca.

Kategorijo živosti tudi v priročnikih knjižne slovenščine uravnavamo glede na prevladujoče jezikovne navade, o tem priča tudi veliko število živostnih dvojnic v novejših slovarjih, ki jih npr. v SSKJ še ni.

Komentar odgovora 2016:
Že v odgovoru iz leta 2016 (Kategorija živosti: imena vzpetin), ki ga navajate, smo nakazali, da pravilo za Dedca uveljavljamo tudi za enobesedna imena drugih vzpetin, ki so večdenotativna (označujejo lahko goro ali osebo, npr. Urh, Jošt, Jakob, Primož), ali večbesedna imena vzpetin, katerih jedro je občna beseda s podspolom živosti in s pomenskim prenosom postane del gorskega imena (Kamniški Dedec, Kamniti lovec).

Ob krajšanju tipa cerkev sv. Lovrenca > sv. Lovrenc > Lovrenc, ko osamosvojeno ime postane tudi ime vzpetine, smo opozorili na večjo nedvoumnost dolgih oblik, torej če uporabimo dolgo obliko (gremo k cerkvi sv. Lovrenca) namesto kratke (gremo na Lovrenc). Kljub temu pa, kot je zapisano, takega izražanja »z normativnega vidika [...] ne odsvetujemo«; le svetujemo, da takrat, ko želimo biti »povsem nedvoumni, uporabljamo neskrajšane oblike«.

Seveda k pogostnosti žive ali nežive oblike prispeva tudi uveljavljena lokalna raba, kar dobro izkazujejo tudi imena ulic v različnih predelih Slovenije:

• v Kranju imajo Pot na Jošta,
• v Ljubljani je Cesta na Urh.
• V digitalni zbirki kamniškega lokalnega časopisa Kamničanka (prej Kamniški občan; vir: dLib) je ob opisu pohoda, teka, izleta na priljubljeno lokalno pohodniško in romarsko točko – cerkev pri svetem Primožu nekoliko pogosteje uveljavljena »neživa« oblika, npr. na sveti/sv. Primož – 75 pojavitev (od leta 1994 dalje); na svetega/sv. Primoža – 57 pojavitev (od leta 2011 dalje).

Gradivska utemeljitev:
Zaradi uslovarjanja naštetih imen je vedno znova zanimiva širša gradivska potrditev povedanega. V spodnji razpredelnici je prikazano, kako se odločajo jezikovni uporabniki v besedilih, vključenih v besedilni korpus Gigafida 2.0, v katerem prevladujejo lektorirana besedila, in kakšna je raba v korpusu metaFida, v katerem poleg Gigafide iščemo tudi po besedilih s spleta (slWac), spletni komunikaciji (Janes), akademskih delih (KAS) ipd.

Raziskava potrjuje, da v knjižnem jeziku uporabljamo oboje, izjemi sta npr. Bogatin in El Capitan, pri katerih je uveljavljanje živosti redkeje izraženo; več je najdemo v besedilih na spletu (hribi.net, pzs.si, http://razmere.turni-klub-gora.si).

_{Opomba:
Zaradi enakopisnih oblik in različnih denotatov imen so bile pogostnosti pri oblikah, označenih z zvezdico, preverjene ročno in izločeni vsi primeri tipa: Ljudje na sv. Jakoba pridejo od blizu in daleč., Če na Jakoba dežuje, ostro zimo oznanjuje. ipd.}

Helena Dobrovoljc (oktober 2023)