Ali je prav reči »goričanske« ali »goričke« šivilje?

Skrbnik

Vprašanje:

Pri branju novinarske novice so se oglasili prebivalci Goričkega, ki se jim pridevniška oblika goričanski zdi tuja, saj uporabljajo obliko gorički. Kakšno je vaše mnenje?

Odgovor:

V slovenščini se soglasnik s v obrazilu vrstnih pridevnikov na -ski iz krajevnih imen premenjuje tudi s soglasnikoma š in č (v vzhodni Sloveniji).

Pravilo tvorbe pridevnikov
Če se etimološka osnova imena konča na glasove k, g, h, č, ž, š, c, z, s in t, velja pravilo, da se glas s iz obrazila -ski s temi glasovi »spoji« v š (-ški), na vzhodu Slovenije tudi v č (-čki). Odraz tega so tudi zemljepisna imena, npr. Hočko Pohorje |naselje|(< Hoče), Donačka gora (< Donat), Zadrečka dolina (< Dreta), Lučki dedec (< Luče), Goričko (< gorica).

Prikaz v priročnikih
Jezikoslovci pri opredelitvi, katere od pridevnikov na -čki »dopustiti za knjižno rabo«, niso bili enotni. Glede tega so v drugi polovici 20. stoletja omahovali kar trije priročniki:

Slovenski pravopis 1962 pridevniške oblike na -čki opredeljuje kot narečne, kljub temu v slovarskem delu najdemo pri imenu Goričko dve pridevniški obliki – goričko in goričansko (tvorjeno iz prebivalskega imena Goričan):

Narečne oblike adlešički, ločki, rački, sobočki se glase v splošni knjižni rabi adlešiški, loški, raški, soboški, vendar Goričko (v Prekmurju). (SP 1962, str. 44)

leksikon Slovenska krajevna imena Cankarjeve založbe (1985), ki ga pogosto navajajo, saj je bil narejen na osnovi terenskih raziskav in je služil za osnovo Slovenskemu pravopisu 2001, je bolj eksakten in ob pridevnikih na -čki navaja, da so odraz lokalne rabe:

Pridevniki na -čki so za knjižno rabo priznani samo v primerih, ko nastopa to obrazilo že v izhodiščni obliki imena, sicer so te tvorbe izrazito narečne in zato tiskane ležeče, za knjižno rabo pa je narejen pridevnik na -ški, npr. *gomiliški/gomilički (včasih sta izpričani obe tvorbi). Navadno je poleg knjižno sprejemljivega pridevnika, tvorjenega iz imena za prebivalca, narejen še pridevnik neposredno iz krajevnega imena, npr. Bača pri Modreju ... *baški/bačarski (po Bačar); podobno smo ravnali tudi takrat, ko se je sicer knjižni pridevnik glasovno preveč odmaknil od imena, npr. Hudo ... *hudski/huški. (SKI; str. 7–8).

Slovenski pravopis 2001 povzema pridevniške oblike deloma po terenski raziskavi jezikoslovcev v SKI, deloma pa uveljavlja pravopisno pravilo, da pridevniki na -čki veljajo za pokrajinske … Izjemoma jih prikazuje pri imenih Buče (kar je najverjetneje spregled) in pa Žiče kot pokrajinsko varianto (najbrž zaradi Žičke kartuzije).

V spodnji preglednici je prikazan pregled vseh priročnikov in tudi predlogi v nastajajočem ePravopisu ter pregled razširjenosti v korpusu knjižnih besedil Gigafida 2.0:

ime	SP 1962	SKI 1985	SP 2001	ePravopis	korpusna raba
Goričko	gorički/goričanski	/	goričanski	/	gorički – 1408, goričanski – 68
Buče	/	buški/bučki*/bučenski	buški in bučki in bučenski	/	buški – 997, bučki – /, bučenski – 185
Hoče	hoški	hoški/hočki*	hoški	/	hoški – 281; hočki – 59 (večinoma Pohorje)
Žiče	žiški	žiški/žički	žiški, pokr. žički	žiški in žički	žiški – 159, žički – 2249 (večinoma kartuzija)
Luče	/	luški/lučki*	luški	luški in lučki	luški – 1823 (sovpad z luka), lučki – 128

_{OPOMBA: V SKI zvezdica pred imenom pomeni, da je oblika narejena, tj. poknjižena. Ležeče so zapisane neknjižne, tj. narečne oblike.}

Sklep
Oblika goričanski je tvorjena iz prebivalskega imena Goričanec ter je povsem legitimna in uveljavljena, ima tudi pomen ‘vinogradnik’, sicer pa je lokalno in tudi v knjižni rabi najbolj razširjena oblika gorički, ki je bila še v SP 1962 kodificirana kot knjižna.

Dodajmo še, da se ob pridevniku gorički potrjuje upravičenost pravila iz uvoda v SKI, ki pravi, da je tudi v knjižnem jeziku dopuščen pridevnik s pripono -čki, če je ta č že zastopan v izhodiščnem zemljepisnem imenu, še zlasti, če bi se »knjižni« pridevnik na -ški glasovno preveč odmaknil od imena« (1985, str. 8) ali če bi knjižna oblika sovpadla s pridevniki iz drugih slovenskih krajev/pokrajin, npr. goriški (< Goriče, Gorica, Goriško), luški (< Luža, Luže, Luče, Luša).

Preberite tudi odgovor: O izvoru imena Goričko

Helena Dobrovoljc (januar 2024)