(Ne)stičnost dvopičja pri zapisovanju rezultatov

[Moderator]

Vprašanje:

V mnogo člankih naletim na rezultate pisane s stičnim dvopičjem. Sama sem iz pravil razbrala, da je to napačno vendar se ta napaka tolikokrat pojavlja, da sem v dilemi ali o temu obstaja kakšen poseben dogovor. Primer, rezultat tekme je bil 22:23 namesto 22 : 23. Zakaj je to tako pogosta napaka?

Odgovor:

O dvopičju smo v Jezikovni svetovalnici že večkrat pisali, odgovore najdete pod oznako dvopičje.

Dvopičje je v neskladenjski rabi, kamor sodi tudi v pomenu ‘proti’, res nestično:

SP 2001, člen 367
Dvopičje se neskladenjsko piše večinoma nestično:

1. za pomen ‘proti’: 9 : 3 (devet proti tri) – Avstrija : Slovenija;
2. za pomen ‘deljeno’: 9 : 3 (devet deljeno s tri);
3. za pomen ‘v nasprotju z’: lepa : lipa : lopa

Tretji razlog je morda način navajanja (časovnega) rezultata v atletiki, kjer med minutami in sekundami stoji stično dvopičje.
Lahko pa še malo ugibamo, zakaj tisti, ki pravila sicer poznajo, teh ne upoštevajo:

• lahko gre za dojemanje rezultatov kot enot in tudi s tem povezano težnostjo po večji preglednosti – zlasti pri (novinarskih) besedilih, v katerih je zapisov rezultatov veliko;
• lahko gre za pragmatično ogibanje možnosti, da bi polovica rezultata (ali celo dvopičje in drugi del rezultata) pristala v naslednji vrstici;
• lahko gre tudi za vpliv tujih zapisovalnih praks, denimo iz angleščine, kjer se rezultate zapisuje s stičnim vezajem (22-23).

Urška Vranjek Ošlak, Tina Lengar Verovnik (februar 2024)