Črka ⟨e⟩ kot polglasnik

Moderator

Vprašanje:

V katerih primerih se e izgovarja kot polglasnik:

v osemdesetih,
začetek,
naklonjen,
predvsem,
na Goriškem.

Zakaj je temu tako?

Odgovor:

Osnovno pravilo za pojavljanje polglasnika v knjižni slovenščini je opisano v lani predstavljenem predlogu novih pravopisnih pravil z naslovom Pravopis 8.0, in sicer v poglavju »Slovnični oris za pravopis – Glasoslovni oris«, člen 95 id. (»Zapis polglasnika«). V pogovornem jeziku je polglasnik prisoten pogosteje, saj je tudi rezultat reduciranja kratkih in nenaglašenih samoglasnikov.

Če povzamemo:

Polglasnik v slovenščini najpogosteje zapisujemo s črko ⟨e⟩ (npr. v korenih besed vendar [və̀ndar], navzven [nau̯zvə̀n], dež [də̀š], pes [pə̀s], sel [sə̀l/sə̀u̯], sen [sə̀n]), s črko ⟨r⟩ pa označujemo izgovor polglasnika in zvočnika r v medsoglasniškem položaju (trn [tə̀rn], čmrlj [čmə̀rl'], krtača [kərtáča]).

Polglasnik se v slovenščini pojavlja tudi v nekaterih končnih (tj. izglasnih) soglasniških sklopih. Gre za neobstojni polglasnik, saj ta
(1) izpade, ko se na koncu besede pojavi samoglasnik (npr. kot končnica ob sklanjanju), npr. kvader [kvádər], rod. kvadra [kvádra];
(2) se vrine v sklop v needinskem rodilniku samostalnikov srednjega in ženskega spola, npr. veslo [vêslo], rod. dv./mn. vesel [vêsəl].

Seveda so v navedenih pravilih predstavljene tudi posebnosti in odstopanja, nadaljnje napotke pa vam ponujajo tudi slovarji na portalu Fran, v katerih je polglasniški izgovor črke e vedno označen, npr. polglasnik v iztočnicah Slovenskega pravopisa 2001.

Kako predstavljena pravila aplicirati na vaše primere?

Zvezo v osemdesetih izgovorimo [u̯ ósəmdesetih]. Števnik osem [ósəm] izgovorimo s polglasnikom, in sicer je neobstojen, saj pri sklanjanju izpade, npr. rod. osmih [ôsmih].
Neobstojni polglasnik se pojavlja tudi v besedi začetek [začétək]. Tudi tu ob pregibanju izpade: rod. začetka [začétka].
V trpnem deležniku predponskega glagola nakloniti [nakloníti], sed. naklonim [naklônim] ni polglasnika: naklonjen [naklónjen], to nakazuje tudi ženska oblika naklonjena [naklónjena].
Polglasnika ni v obrazilih in končnicah, npr. predložno zvezo na Goriškem izgovorimo [na goríškem].
Nekoliko bolj zapleten je členek predvsem, v njem ni polglasnika. Je pa v njem nekoliko bolj zamotan izgovor fonema /v/. V nekaterih slovarjih je izgovor tega pred soglasnikom s zapisan tradicionalno – z dvoustnično nezvenečo varianto – [pretʍsèm]. Razlaga o izgovoru, ki se po slušnem vtisu približuje u-jevskemu, pa je v že omenjenem poglavju Pravopisa 8.0 »Glasoslovni oris« zapisana takole:

Na morfemski meji v nizu za zvenečim in pred nezvenečim nezvočnikom (npr. predvsem, nadvse), se fonem /v/ vede različno: izgovorimo ga (1) kot samoglasnik u, ki tvori novo zlogovno jedro besede, zato se izglasni d v predponi ne prilikuje nezvenečemu nezvočniku: predvsem [predusèm], nadvse [nadusè]; (2) pri hitrem ali manj skrbnem oz. manj artikuliranem govoru ga ne izgovorimo, nastane nezvočniški sklop zobnega zapornika t in sičnika s: predvsem [pretsèm] in nadvse [natsè].

Helena Dobrovoljc (maj 2024)