Protivnost veznika »in«




  • Vprašanje:

    Na eni od spletnih strani sem opazil članek z naslovom Učim se že deset let in še vedno ne govorim tekoče. Zanima me, ali bi lahko v tem primeru govorili o protivnem vezniku in in bi bilo torej poved bolje zapisati tako: Učim se že deset let, in še vedno ne govorim tekoče – kar je po pomenu enako povedi Učim se že deset let, vendar še vedno ne govorim tekoče.


    Odgovor:

    SSKJ in Slovenska slovnica J. Toporišiča vaši interpretaciji pritrjujeta. Veznik in je namreč večfunkcijski veznik, saj se lahko rabi v vezalnem, protivnem in posledičnem priredju, poleg teh prirednih odnosov pa lahko zaznamuje vsaj še vzročno-sklepalno razmerje. Protivna raba in je stilno zaznamovana (v SSKJ ji je pripisan kvalifikator ekspr.); oba priročnika kot nezaznamovano zamenjavo za takšen in navajata veznik pa (gotovo pa je mogoče rabiti tudi druge protivne veznike, kot z rabo vendar nakazujete sami). Oba priročnika tudi navajata, da pred protivno rabljenim in stoji vejica.

    Zakaj se v sodobnih besedilih vejica pred in v tovrstnih primerih vseeno pogosto pojavlja, pa je drugo vprašanje. Da bi lahko uspešneje ugibali (celovite gradivno podprte raziskave o sodobni slovenski skladnji žal nimamo), je dobro pogledati še druge, tudi pogostejše vloge veznika in. V priredju se in – sodeč po SSKJ – najpogosteje uporablja za vezanje dveh stavkov, ki izražata sočasnost ali zaporednost (npr. zvonovi zvonijo in sirene tulijo; popil je in vstal). Poleg protivnosti lahko in izraža še druga razmerja, po SSKJ vsa navadno z vejico: vzročno-posledično (lani se je ponesrečila in še zdaj ne hodi), vzročno-sklepalno (sonce zahaja in otroci morajo domov), pogojno-posledično (odmakni opornik, in vse zgrmi na tla).

    Če bi v vašem zgledu v drugem stavku namesto nikalne oblike glagola uporabili nenikalno, bi se poved glasila »Učim se že deset let in zdaj govorim tekoče". Razmerje, ki se v tem primeru prek veznika in vzpostavlja med obema deloma povedi, je vsebinsko še najbližje vzročno-posledičnemu; morda bi ga lahko interpretirali tudi kot zaporednost. Ker vejice pred in v tem primeru ne pišemo, je morda eden od razlogov, zakaj pogosto umanjka tudi pred protivnim in, ravno v tem, da pisec težko sprejme dejstvo, da se vloga istega veznika spremeni le zaradi zanikanega povedka. Poleg tega na skladenjsko interpretacijo razmerja med deli povedi gotovo vpliva pogostnost ubesedenih razmerij – pisec torej tudi v povedi »Učim se že deset let in še vedno ne govorim tekoče« najbrž prej prepozna posledičnost ali zaporednost kot protivnost.

    V Slovenski slovnici (izdaja 2000, str. 434) so za protivno rabljeni in navedeni naslednji zgledi:

    • Mimo mene si šla, in te nisem spoznal;
    • Rekel sem Janez, in ne Janko;
    • Med vami sem bil, in me niste spoznali.

    Prvega in zadnjega bi danes večina piscev bržkone prej razumela v smislu sočasnosti in ju ne bi pisala z vejico. Na vprašanje, kdaj pred in ne pišemo vejico in kdaj ne, pa smo v svetovalnici že odgovarjali. Več si lahko preberete Raba vejice pred veznikom in in zvezo ne.

    Tina Lengar Verovnik (december 2014)


Prijavite se za odgovor