Ženska oblika samostalnikov moškega spola

[Moderator]

Vprašanje:

Nekoliko popravljam in dopolnjujem vprašanje, ki sem ga zastavil včeraj. Sem še malo brskal po virih, pa se mi kar odpirajo vprašanja. Gledal sem v Pravopis, pravila 994 in 1001–1005, pa si nisem ravno najbolj na jasnem.

V otroški pesmi Danila Gorinška Okrog sveta (revija Galeb, leto IV, št. 4, Trst 1959/60; https://galeb.it/public/uploads/2018/01/Galeb-6-4-red.pdf) sta uporabljeni besedi za dečka, ki odpotuje, golorokec in bosopetec. Golorokca ni mogoče najti v kakšnem slovarju, bosopetca pa je.

Za bosopetca je kot žensko obliko mogoče najti bosopetko (Pravopis, tudi SSKJ). Bi bilo za žensko obliko mogoče tudi uporabiti bosopetico? Ali pa je oblika na *petka edina sprejemljiva (prim. tudi dolgopetka; Pravopis in SSKJ)?

Kako pa bi lahko opisali deklico golih rok? Bi to lahko bila tudi golorokica [po analogiji s primeroma z interneta, kjer sem našel zadetka za enorokico (v enem forumu; https://www.alter.si/tema/v-upanju-na-bogato-odskodnino-si-je-namerno-odrezala-roko.2669188/page-3) in trdorokico (v eni kolumni; https://odkrito.svet24.si/clanek/kolumna/cao-bionda-620248)] oziroma goloročica ali pa bi lahko bila le goloročka (slednja po analogiji z enoročko; Pravopis)? Primerov, ki se nanašajo na druge samostalnike moškega spola, ki vključujejo roke (brezrokec, četverorokec, črnorokec, dolgorokec, hitrorokec, kosmatorokec, samorokec in težkorokec), nisem ne v slovarjih ne na internetu našel za žensko obliko. Sem pa našel primer dvoročke v Pleteršnikovem slovarju, vendar se ta nanaša na vrč. V Pleteršnikovem slovarju je navedena tudi beloročka, vendar brez opisa. Iz nemškega pojma "die Weißhändige" pri iskanju po internetu najdem Izoldo in domnevam, da opisuje beloroko žensko.

In podobno v primeru opisovanja deklice glede na druge dele telesa, npr. zlati lasje – zlatolaska (Pravopis in SSKJ) ali lahko tudi zlatolasica, rdeča lica – rdečelička (Besedišče) ali lahko tudi rdečeličica, bose noge – bosonožka (Pravopis) ali lahko tudi bosonogica (po analogiji z dolgonogica iz Nove besede)/bosonožica, modre oči – modroočka (po analogiji z enoočka; Pravopis) ali lahko tudi modrookica/modroočica (po analogiji z zlatoočica; Besedišče)?

Odgovor:

Ženske oblike, ki jih navajate, so tvorjene sistemsko in so s tega vidika sprejemljive za rabo v knjižnem jeziku. Kot že sami ugotavljate, pa niso vse navedene ženske oblike tudi uveljavljene, saj gre večinoma za redkejša poimenovanja že v moškem spolu. Poleg tega obstaja tudi povsem legitimen ubeseditveni način s pridevnikom iz teh besednih družin in samostalnikom ženska (npr. goloroka ženska). Nič nenavadnega pa ni, da se pri ženskih oblikah določenega samostalnika uveljavita (ali vsaj pojavita) dve obliki. Prim. npr. odgovor Mesarka ali mesarica?, iz združenega korpusa metaFida na primeru vašega gradiva imata npr. po eno pojavitev bosonožka in bosonogica. Zanimiv pa je tudi primer ženske oblike, pri kateri uslovarjena in normativno ustreznejša v rabi ni prevladala. Gre za pravopisno forsiranje citrarice, ki naj bi bila boljša od citrarke in ekspresivne citrašice, sodobna raba pa kaže, da se uveljavila v pravopisu neprednostna tvorjenka – citrarka. Dodajamo še povezavo na članek, ki govori o razmerju med ženskimi in moškimi obrazili: Tjaša Markežič, Distribucija priponskih obrazil -ica in -ka s poudarkom na feminativni tvorbi.

Za iskanje tovrstnih tvorjenk po različnih slovarjih si na portalu Fran lahko pomagamo z zvezdico in drugim delom (potencialne) zloženke, npr. poizvedba *petka najde bosopetko in dolgopetko, ki ju že sami navajate, med drugim pa tudi strahopetko in svetopetko), uveljavljenost pa je smiselno preverjati tudi na spletu in v že omenjenem združenem korpusu metaFida.

V skupini zloženk, ki ste jih navedli, po pregledu slovarjev na portalu Fran izstopa uveljavljenost ženskih poimenovanj z drugim delom zloženke -laska, kot npr. belolaska, bujnolaska, črnolaska, dolgolaska, gladkolaska, kodrolaska, kratkolaska ter druge, in -ličnica: debeloličnica, dolgoličnica, rdečeličnica, tudi dvoličnica idr.

Če povzamem: pri rabi tovrstnih ženskih oblik je smiselno najprej preveriti uslovarjenost različnih možnih tvorjenk, nato preveriti rabo v gradivskih virih ter primerjati uslovarjenost in rabo tudi s podobnimi zloženkami, kar ste vse v veliki meri naredili že sami. Morda se je dobro tudi zavedati, da ni nujno edina možnost enobesedni izraz, seveda pa naj bo končni izbor izraza odvisen tudi od tega, v kateri vrsti besedila in v kakšnih okoliščinah bi ga želeli uporabiti. V manj formalnih položajih smo lahko bolj sproščeni pri izbiri, podobno še v leposlovju, če želimo z izrazom ustvariti poseben učinek, sicer je bolje, da uporabljamo uveljavljene tvorjenke.

Mija Michelizza (julij 2024)