Slovanski priimki in oblike za moški in ženski spol
-
Vprašanje:
Obračam se na vas zaradi slovanskih priimkov glede sklanjanja oz. naslavljanja osebe glede na spol (moški, ženska). Prosim za navedbo na primeru za vsak slovanski jezik ali vsaj za bolj razširjene!Makedonski priimki se menda končajo na:
-ov, -ski ali - vski za moške in
-ova, -ska in -vska za ženske.Petkov Petkova
Taštanoski Taštanoska
Ilievski IlievskaKateremu narodu oz. skupini slovanskih jezikov pripadajo priiimki kot:
- Yare(e)ma (m in ž?)
- Slemzin/Slemzina
- Slivečko/Slivečka ...
Odgovor:
Priimki iz nekaterih slovanskih jezikov (npr. ruščine, ukrajinščine, poljščine, češčine, slovaščine, bolgarščine, makedonščine), ki različno označujejo moške in ženske osebe, razlikovanje ohranjajo tudi, ko jih uporabljamo v slovenščini.Značilni končaji, ki jih ni mogoče z ostro ločnico razdeliti po jezikih, so naslednji:
-ski: (ukr.) Jastremski: Dajana Jastremska
-cki: (rus.) Savicki: Svetlana Savicka
-ovski: (mak.) Dimitrovski: Ljupka Dimitrovska
-evski: (polj.) Przybyszewski: Stanislawa Przybyszewska
-ov: (mak.) Redžepov: Esma Redžepova
-ev: (rus.) Cvetajev: Marina Cvetajeva
-in: (rus.) Putin: Ljudmila Putina
-ni: (rus.) Navalni: Ljudmila NavalnaNekateri od naštetih končajev se pojavljajo v prav vseh jezikih, npr. -ski, -ov. Več specializiranih podatkov o tem najdete v opisih teh jezikov, trenutno v fazi predlogov slovenske pravopisne komisije, ki jih pod naslovom Pravopis 8.0 najdete na naslednjih povezavah:
bolgarščina (člen 19), češčina (člen 24), makedonščina, poljščina (člen 32), ruščina, slovaščina (člena 20 in 21).Kako ravnamo s temi priimki v slovenščini?
Te priimke v slovenščini sklanjamo – priimke ženskega spola po pridevniški (četrti) ženski (Navalna, Navalne, Navalni, Navalno, Navalni, Navalno), ki se od prve ženske razlikuje po needninskih oblikah (npr. pri Navalnih); moškospolske pa po pridevniški moški (četrti) sklanjatvi (Navalni, Navalnega, Navalnemu ...).Priimki brez spolskih razlik
Spolsko razlikovanje ni uveljavljeno pri priimkih, ki nimajo pridevniške oblike, npr. ukrajinske priimke Vorožbit, Kondratjuk, Ševčenko uporabljajo tako ženske kot moške osebe. Pri prevzemanju v slovenščino sledimo načelu, da se ob moških imenih vedejo kot samostalniki moškega spola in jih sklanjamo po prvi moški sklanjatvi (Ševčenko, Ševčenka, Ševčenku ...), ob ženskih imenih pa so ženskega spola in jih sklanjamo po tretji ženski sklanjatvi (Julija Timošenko, Julije Timošenko, Juliji Timošenko).Izjema so priimki na končni -a, ki jih je mogoče sklanjati po prvi ali drugi moški sklanjatvi (Jarima, Jarima/Jarime, Jarimi/Jarimu ...), če je nosilka ženska, pa po tretji ali prvi ženski (Svetlana Jarima, Svetlane Jarima/Jarime ...).
Spolske oblike v slovenščini
Uradno v slovenščini uporabljamo ženske priimkovne oblike le, ko govorimo o tujih nosilkah izpridevniškega priimka, npr. Ljupka Dimitrovska, Marina Cvetajeva. Če se ta oseba preseli v Slovenijo, navadno ohrani izvirno obliko priimka. Včasih jo tudi prilagodi, če se poroči z nosilcem izpridevniškega priimka (npr. Manca Izmajlova).
Če se slovenskim nosilcem pridevniške oblike priimka tipa Cetinski, Milčinski rodi hčerka, navadno nosi priimek Cetinski, Milčinski in ne Cetinska, Milčinska.(V sodobnih besedilih zaradi sloga sicer uporabljamo tudi neuradne oblike, če nimamo težav pri identifikaciji osebe, npr. zlasti to velja za nosilke iz preteklosti, ki so poudarjale pripadnost ženskemu spolu in se tako tudi uradno podpisovale, npr. Josipina Turnograjska.)
O priimkih Yareema, Slemzin in Slivečko
Vaše vprašanje se nanaša na tri priimke – Yareema, Slemzin in Slivečko. Po hitri spletni poizvedbi ugotavljamo:- največ nosilcev priimka Yareema/Yarema/Yarima živi v Ukrajini, oblika priimka enaka za moške in ženske osebe;
- priimek Slemzin najdemo največkrat v Rusiji, kjer je tam ob moškem Slemzin (rus. Cлемзин) izpričan tudi ženski Slemzina (rus. Cлемзинa);
- priimek Slivečko je izpričan najpogosteje na Hrvaškem, nosilci so tako moški kot ženske.
Helena Dobrovoljc (oktober 2024)
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.
Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.