Manj tipični primeri zapisa premega govora: ločila

[Moderator]

Vprašanje:

Kako pravilno postavimo ločila v »netipičnih« primerih zapisa premega govora?

Njihova želja je »prikazati obiskovalcem celovit postopek peke kruha po starem in delovanje krušne peči«, je povedala vodička.
Je tu prav, da je vejica na desni strani narekovaja, saj je del v narekovajih samo del prvega stavka te povedi? (Podatka ’je povedala vodička’ ne moremo izpustiti.)

Kaj pa, če se znotraj narekovaja začne nova poved?
Njihova želja je »prikazati obiskovalcem celovit postopek peke kruha po starem in delovanje krušne peči. Da bi se zavedali, kako bogato znanje so imeli naši predniki,« je povedala vodička.
Ni vprašanje le, ali so ločila pravilno postavljena, ampak, ali je taka struktura sploh pravilna. Da je na koncu spremni stavek, dobesedni navedek pa je razdeljen na dobesedno citirani del in še en delček zunaj narekovaja? (Tudi tu raje ne bi izpuščali podatka ’je povedala vodička’.)

Sploh je dostikrat opaziti nekakšne hibridne povedi:
Ko je čakala na novice, ni hotela brati družbenih omrežij, saj se je bala, »da bi mi to pokvarilo presenečenje. Bila sem sigurna v dobre rezultate in veselila sem se, da dobim pismo po klasični pošti,« nam je še zaupala.
Ali obstaja pravopisna utemeljitev za tako strukturo ali pač moramo tisti del na koncu (’nam je še zaupala’) preprosto izpustiti, na levi strani narekovaja pa napisati piko namesto vejice?

Rekel je: »Dobro se počutim. Optimistično zrem v nadaljevanje sezone. Resda nas čaka še veliko dela, a to je del športa. Pripravljeni smo na izzive,« je dejal.
Se smeta takole uporabiti dva spremna stavka? Tu bi lahko brez škode za sporočilnost enega od njiju izpustili, saj sporočata isto, a vendar me zanima, ali je morda dopustno uporabiti oba.

Odgovor:

Pri dobesednem navajanju ločujemo med tem, ali je navedek (citat) del premega govora ali običajne povedi. V prvem primeru je pred, med ali za njim običajno spremni stavek; izjema so dialogi v leposlovnih besedilih, kjer se lahko replike izmenjujejo brez spremnih stavkov. Pri premem govoru vedno zapisujemo cele povedi, bodisi eno ali več zaporednih, ki so lahko prekinjene s spremnim stavkom. Kadar je navedek za spremnim stavkom, temu najprej sledi dvopičje. Pri drugem tipu navajanja pa je v avtorjevo poved vključen zgolj izsek iz navedka, ki se mora skladenjsko prilegati okvirni povedi, saj v tem smislu ni samostojen (torej ni poved sam po sebi, kot je to pri premem govoru). (O rabi ločil in začetnic pri dobesednem navajanju lahko več preberete v predlogu prenovljenega poglavja o ločilih v Pravopisu 8.0.)

1. Kadar kot dobesedni navedek v okvirno poved vključimo le del citirane povedi, se ta del vedno začne z malo začetnico (razen če ga začenja lastno ime) in zaključi z narekovajem neposredno za zadnjo besedo, ločilo pa narekovaju kvečjemu sledi. Tako je tudi v vašem prvem primeru, ki je torej korektno zapisan.

Njihova želja je »prikazati obiskovalcem celovit postopek peke kruha po starem in delovanje krušne peči«, je povedala vodička.

2. V drugem primeru ste želeli na tak način zapisati ne le del neke povedi, temveč še naslednjo samostojno poved, kar pa se izključuje. Možnosti sta dve: ali namesto pike zapišete vejico, s čimer dobite eno samo poved, ali pa prvi del zapišete kot dobesedni navedek v okviru prve povedi, sledečo poved pa zapišete kot pravi premi govor, tj. z dobesednim navedkom in spremnim stavkom:

Njihova želja je »prikazati obiskovalcem celovit postopek peke kruha po starem in delovanje krušne peči, da bi se zavedali, kako bogato znanje so imeli naši predniki«, je povedala vodička.

Njihova želja je »prikazati obiskovalcem celovit postopek peke kruha po starem in delovanje krušne peči«. »Da bi se zavedali, kako bogato znanje so imeli naši predniki,« je povedala vodička.

3. Naslednji primer je problematičen tudi zato, ker v njem niso upoštevane pretvorbe dveh tipov, ki so pri zapisovanju govora pričakovane. Prve so skladenjske in zadevajo ujemanje med okvirnim in citiranim delom povedi. V vašem primeru se ne skladata glagolski zvezi »se je bala« in »bi mi to pokvarilo«, saj je ena v tretji, druga pa v prvi glagolski osebi. Drugi tip pretvorb pa zadeva prilagajanje primarno govorjenega besedila pisnemu sporočanju, pri čemer odpravljamo tipično govorna jezikovna sredstva (besede, besedni red ipd.), kakor je »biti siguren v kaj«. Brez škode za razumevanje bi lahko vaš primer prepisali takole (pri čemer bi lahko prve narekovaje tudi izpustili, saj je jasno, da je to sogovornica povedala sama):

Ko je čakala na novice, ni hotela brati družbenih omrežij, saj se je bala, da bi ji »to pokvarilo presenečenje«. »Bila sem prepričana v dobre rezultate in veselila sem se, da dobim pismo po klasični pošti,« nam je še zaupala.

4. Spremni stavek je pri premem govoru bodisi na začetku ali koncu dobesednega navedka. Če bi želeli ohraniti oba, bi torej morali premi govor razdeliti na dvoje:

Rekel je: »Dobro se počutim. Optimistično zrem v nadaljevanje sezone.«
»Resda nas čaka še veliko dela, a to je del športa. Pripravljeni smo na izzive,« je še dejal.

Tina Lengar Verovnik (november 2025)