Oblikovanje naslovov literarnih del v besedilih v ležečem tisku

[Moderator]

Vprašanje:

Spoštovani,
kje lahko preberem več o pravilu, da je treba naslove literarnih del v celoti kurzivno pisanih besedilih pisati z nepoševno pisavo?

Odgovor:

Najprej na kratko o poimenovanju postrani oblikovanih črk. V svojem vprašanju (naslov vprašanja je bil spremenjen, op. ur.) uporabljate izraza nepoševljeni oziroma nepoševni za njihovo nasprotje, torej pokončno oblikovane črke. Izraz poševljeni tisk oziroma poševljene črke v sodobni slovenščini ni izpričan niti v jezikovnih priročnikih niti v korpusih (izraz poševljen se uporablja samo v kontekstu mehanike v zvezah kot poševljeni rotor, poševljeni utor, glagol poševiti pa je v tem pomenu izpričan samo v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju s konca 19. stoletja). Izrazi poševni tisk, poševna črka in poševna pisava so v rabi pogosti, kot kaže korpus Gigafida 2.2, vendar jih ne najdemo v jezikovnih priročnikih kot termine. Kot terminološki zvezi najdemo v SSKJ2 izraza ležeči tisk (v terminološkem gnezdu gesla tisk s kvalifikatorjem tisk.: ležeči tisk s postrani oblikovanimi, pokončni tisk s pokonci oblikovanimi črkami) in ležeča črka (v geslu ležati, podiztočnica ležeč: tisk. ležeča črka črka, oblikovana postrani). Izraz ležeč je v tem pomenu dobro izpričan tudi v rabi in je uporabljen tudi v slovenski različici urejevalnika besedil Word. Njegova prevzeta ustreznica je kurziven iz termina kurziva (z moškospolskim neterminološkim ustreznikom kurziv). V nadaljevanju odgovora se uporablja izraz ležeči.

Navodil za pisanje naslovov v ležeče pisanih besedilih ne najdemo v klasičnih jezikovnih priročnikih (pravopis, slovnica), ker spadajo na področje stila oziroma stilistike. Za slovenščino nimamo enotnega stilističnega priročnika, obstaja pa več priročnikov za posamezna področja (več o tem v odgovoru Slogovni priročnik za slovenščino, prav tako imajo posebna navodila za zapisovanje naslovov v znanstvenih besedilih in zaključnih delih fakultete (npr. FDV UL) ali posamezni oddelki (npr. Oddelek za prevajalstvo FF UL) ter znanstvene revije (npr. Slovenski jezik / Slovene Linguistic Studies, Jezik in slovstvo). Vendar v nobenem od pregledanih besedil ni navedeno pravilo za primer, kot ga navajate, prav tako tovrstnega primera ni med zgledi za navajanje literature. Pregled navodil za avtorje slovenskih znanstvenih revij je pokazal tudi, da pravilo o ležečem navajanju naslova ne velja za vse revije (gl. npr. Zdravniški vestnik).

Številne revije se pri pravilih za navajanje opirajo na mednarodne standarde, kot sta APA (trenutno je veljavna 7. različica) in Chicago Style Manual. Po prvem se naslov znotraj naslova piše ležeče kot preostanek naslova (npr. John Henriksen, Vojna in mir, Lev Nikolajevič Tolstoj: vodnik po romanu Vojna in mir), drugi pa predlaga, da se ga označi z narekovaji (John Henriksen, "Vojna in mir", Lev Nikolajevič Tolstoj: vodnik po romanu "Vojna in mir"). V novejših stilističnih priročnikih torej navodila o rabi nekurzive znotraj naslovov ne najdemo.

Alenka Jelovšek (december 2025)