Razlika v skladenjski rabi števnikov: »štirje smo« in »pet nas je«
-
Vprašanje:Zanima me, kako se strokovno reče pojavu, ko pri števni množini spremenimo obliko glagola med štirimi in petimi predmeti/osebami.
Na primer:
štirje smo in pet nas je
trije/štirje gremo in pet/šest/sedem/itd. nas grePodobno tudi pri sklanjanju, na primer:
Kupil sem tri/štiri krožnike. in Kupil sem pet/šest/sedem/itd. krožnikov.
Odgovor:Posebnega izraza za to spremembo slovničnega oz. skladenjskega vedenja nimamo, s skladenjsko terminologijo pa opisujemo razmerja med števnikom in samostalnikom, npr. pet fantov, oz. razmerje med količinsko zvezo in glagolom, pet fantov je prišlo, in sicer:
- Na besednozvezni ravni med števnikom, manjšim od 5, in samostalnikom, npr. trije krožniki, govorimo o ujemanju števnika in samostalniškega jedra. Števniki od 5 v količinskih zvezah določajo obliko samostalniške zveze v rodilniku množine, kar strokovno imenujemo vezava.
- Na predikacijski ravni razmerje med količinsko zvezo v vlogi osebka in povedkom imenujemo predikativno ujemanje. Posebnost so količinske zveze s števniki od 5 naprej, ki v vlogi osebka zahtevajo srednjespolsko edninsko obliko povedka. V tem primeru uporabljamo termin privzeto ujemanje.
Razširjena obrazložitev
Pojav lahko opisujemo glede na različna teoretična izhodišča. Ker je problematika v slovenskem prostoru slabo poznana, navajamo tri mogoče razlage, v katerih pri opisovanju istega pojava uporabljamo različne izraze.(1) Pedagoška slovnica
Števnik kot besedna vrsta ima podobne lastnosti kot pridevnik ali samostalnik, le da z njim izražamo določeno ali nedoločeno število ali količino štete vsebine ali položaj določene enote v zaporedju/nizu. Glavni števniki od ena do štiri nastopajo v vseh sklonih kot nekakšni pridevniki, torej kot ujemalni prilastki: dobri odgovori, trije odgovori; tudi ko predstavljajo enice večjih števil, na primer dva tisoč trije odgovori.
Glavni števniki od pet naprej, kadar stojijo v imenovalniku ali tožilniku, pa nastopajo kot nekakšni edninski samostalniki (knjiga odgovorov, pet odgovorov). Za njimi zato stoji tisto, kar štejemo, v rodilniku. V stavku pa se uporabljajo z glagolskimi oblikami 3. osebe srednjega spola. V tem primeru štejemo glavni števnik kot jedro besedne zveze, tisto, kar štejemo, pa kot prilastek. Enako velja za ločilne števnike tipa dvoje ter za vse nedoločne števnike.
Prim. Ahačič, Slovnica na kvadrat, 2024: 57.(2) Skladenjska delitev besednih vrst
V skladenjski delitvi besednih vrst, kjer števnik ni samostojna besedna vrsta, ampak del pridevniške besede, je treba pri opisu števnika izhajati iz predpostavke, da mora biti števnik (in s tem kateri koli količinski izraz) vedno v vlogi prilastka. Na skladenjski ravni zato lahko govorimo o števniški besedni zvezi, v katero se poveže vsak števnik s šteto samostalniško besedo, npr. pet odgovorov. (Ali širše, a sporno: o količinski besedni zvezi, v katero se poveže sploh vsak količinski izraz in šteta vsebina, izražena s samostalniško besedo, npr. kozarec vode.)
Prim. Toporišič, Nova slovenska skladnja, 1982: 42, Toporišič, Slovenska slovnica 2000: 333, 558–559, Ahačič, Slovnica na kvadrat, 2024, 60.(3) Na vaše vprašanje pa lahko najbolj natančno odgovorimo s še nekoliko sodobnejšo teorijo, ki števnik obravnava kot besedno vrsto, a hkrati uporablja termin količinska zveza. Prim. Uhlik, Žele, Ujemanje v zgradbah s količinskimi zvezami, 2023: 337–354, Zgradbe z glavnimi števniki od pet naprej, 2024, 3–26).
Količinske zveze so zveze števnika in štete vsebine, izražene s samostalniškimi besedami. Na zgradbeni ravni razlikujemo med količinskimi zvezami s števniki, manjšimi od 5, in količinskimi zvezami s števniki od vključno 5 naprej. Ti dve skupini števnikov sta se po svojih oblikoslovnih in skladenjskih lastnostih razlikovali že v indoevropskem prajeziku (o tem glej Lundquist, Yates 2018).
Razlikujemo razmerja na besednozvezni ravni, npr. trije krožniki, pet krožnikov, in razmerja na predikativni ravni, ko količinska zveza v osebkovi vlogi določa obliko povedka, npr. Trije krožniki so ležali na mizi vs. Pet krožnikov je ležalo.
Na besednozvezni ravni se pri količinskih zvezah s števniki do vključno 4 števnik v vseh spolih vede kot ujemalni prilastek, ki ga oblikovno določa samostalniško jedro. Razmerje, kjer sta samostalnik in števnik v isti sklonski obliki, npr. trije krožniki, treh krožnikov, imenujemo ujemanje.Če pa količinska zgradba označuje skupino neimenovanih udeležencev pri števnikih do 5, se osebni zaimek lahko opušča:
(1) Koliko vas je? – Štirje smo.
Uporaba osebnega zaimka je namreč v teh primerih odvečna, saj se oseba izraža skozi obliko povedka (2):
(2) Štirje smo. / Štirje ste. / Štirje so. (oseba je izražena z obliko povedka)Na predikativni ravni, ko ima količinska zveza vlogo stavčnega osebka, zveza s števniki določa obliko povedka: edninski osebek zahteva edninsko obliko povedka, dvojinski osebek dvojinsko, osebek s števnikom 3 ali 4 pa množinsko obliko povedka (3). Ta pojav imenujemo predikativno ujemanje.
(3) (Koliko učencev je zamudilo?) – En je zamudil. Dva sta zamudila, Trije/štirje smo zamudili.
Količinska zveza s števniki od 5 naprej na besednozvezni ravni zahteva obliko samostalniške besede v rodilniku množine, npr. pet jabolk, pet krožnikov. V tem primeru govorimo o vezavnem razmerju ali vezavi.
Na predikativni ravni se pri količinskih zvezah s števniki od 5 celotna količinska zveza obravnava kot enovita skladenjska enota, ki zahteva srednjespolsko edninsko obliko povedka (4). Strokovno ta pojav imenujemo privzeto ujemanje (angl. default agreement, prim. Corbett 2010).
(4) Pet krožnikov je bilo na mizi.
V količinskih zgradbah s števniki od 5 je povedek izražen z edninsko glagolsko obliko je, ki kot takšna ne izraža osebe osebka. Zato v primerih, ko količinska zveza s števniki od 5 izraža skupino neimenovanih udeležencev, ob števniku potrebujemo zaimek, saj prav zaimek izraža osebo (5).
(5) Pet nas je. Pet vas je. Pet jih je. (osebo izraža zaimek)Mladen Uhlik, Kozma Ahačič (februar 2026)
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.
Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.