Stik ali kontakt?

[Moderator]

Vprašanje:

Pripravljamo novo spletno stran ustanove in zanima nas, kateri izraz je za navajanje podatkov o telefonskih številkah in e-naslovih zaposlenih ustreznejši – slov. stik ali (verjetno) bolj uveljavljen kontakt.
Najlepša hvala za odgovor.

Odgovor:

V priročnikih slovenskega knjižnega jezika se je besedo kontakt v preteklosti tradicionalno odsvetovalo, navadno z navajanjem nadrejene sopomenke:

• SP 2001:
  kontákt -a m (ȃ) ~ med površinama stik, dotik; elektr. dober, slab ~; vklopiti ~ pri avtomobilu; imeti, navezati ~ s kom stike, zvezo; biti v ~u s kom v stiku, v zvezi; vtičnica z varnostnim ~om

• SP 1962:
  kontákt -a m stik: drsni, pomožni ~, kontákten -tna -o: ~a snov, naprava, elektroda

• SP 1950:
  kontákt -a m stik, zveza, stikalo, kontákten -tna -o: ~a snov

Kljub določilom v priročnikih se beseda kontakt iz slovenščine ni umaknila, temveč se jo še vedno uporablja, zaradi česar bo v prihodnje morda treba ponovno premisliti o smiselnosti vztrajanja pri tem, da se to besedo odsvetuje. Na spletnih straneh različnih ustanov in podjetij se je izraz kontakti uveljavil kot krovno poimenovanje razdelka, v katerem so navedene različne poti oz. načini vzpostavljanja stika z enotami, odgovornimi osebami ipd. V pomenu ‘odnos, ki omogoča dogovarjanje, sodelovanje’ (3. pomen v SSKJ2) se pogosto (v skladu z usmeritvami v priročnikih) izmenjuje s sopomenko stik, zlasti ko (npr. na spletnih straneh) navajamo podatke, s pomočjo katerih lahko nekdo z nami stopi v stik. Izraz stik z nami je danes precej bolj uveljavljen kot pred leti, ko so se postavljale prve spletne strani, uporabljajo pa ga zlasti organizacije, ki se ukvarjajo z jezikom, npr. Jezik na klik, Lektorsko društvo in Slovenska znanstvena fundacija.

(Ob tem naj omenimo, da je glagol kontaktirati v SP 2001 označen kot knjižni pogovorni, tožilniška zveza kontaktirati koga pa je označena kot nepravilna, slovar usmerja k rabi z orodnikom kontaktirati s kom.)

Sklep: Obe izrazni možnosti, torej tako kontakt kot stik, sta v slovenščini živi, hkrati pa sta v nekaterih pomenih le delna sinonima in ne moreta biti zamenljiva v vseh kontekstih (prim. stik in kontakt v SSKJ2). Slovenistično jezikoslovje že tradicionalno v situacijah, ko lahko izbiramo med domačo in tujo možnostjo, spodbuja izbiro domače. Ta pot se nam zdi dobra tudi v tem primeru.

Urška Vranjek Ošlak, Tina Lengar Verovnik, Helena Dobrovoljc, Mija Michelizza (junij 2026)