Slovenska ustreznica za nemško »Marktgemeinde«

[Moderator]

Vprašanje:

Na Koroškem je na dvojezičnem območju več občin s statusom trga in s tržnimi pravicami, v nemščini Marktgemeinde.

V slovenščini na Koroškem uporabljamo tržna občina, vse bolj se uveljavlja tudi pojem trška občina.

Kateri izraz bolj ustreza?


Odgovor:

V SSKJ-ju in njegovi prenovljeni ter delno dopolnjeni različici SSKJ 2 se lahko poučimo, da se pridevnik tržen nanaša na trg, trgovanje oz. na trg kot prostor. Pri zvezi tržno naselje imamo v stranski razlagi kot primernejšo navedeno zvezo trško naselje. Podobno nam tudi Slovenski pravopis 2001 pri pridevniku tržen namesto zveze tržno naselje kot primernejšo zvezo ponudi trško naselje. SSKJ in SSKJ 2 pridevnik trški povezujeta z drugim pomenom trga, tj. z naseljem, večjim od vasi in manjšim od mesta, z določenimi značilnostmi obeh. Pomenski razlagi je dodano pojasnilo nekdaj, kar pomeni, da gre za preteklo pravno-formalno ureditev na Slovenskem, ki pa v času nastajanja slovarja v osrednjeslovenskem prostoru ni bila več aktualna. Iz teh treh aktualnih priročnikov torej lahko sklenemo, da je za poimenovanje vrste organiziranosti naselja, večjega od vasi in manjšega od mesta, torej za poimenovanja načina organiziranosti skupnosti, primernejši pridevnik trški, torej trška občina.

Iz samostalnika trg sta namreč izpeljana dva pridevnika, ki sta v slovenščini razvila drugačen pomen. Trški je povezan s trgom kot naseljem s posebnim statusom (čeravno na območju Republike Slovenije ta čas tega ni v veljavni zakonodaji, obstaja pa še v ljudskem spominu, ker ljudje še vedno delijo naselja na vasi, trge in mesta), pogoste zveze so še danes trško jedro, trška pravica, trška skupnost (kar je pravzaprav tudi eden od možnih ustreznikov za nem. Marktgemeinde). Pridevnik tržni se uporablja predvsem na področju gospodarstva in izhaja iz trga v pomenu 'območje kupovanja ter prodajanja blaga in storitev', zato prevladujejo zveze kot tržni delež, tržna niša, tržno gospodarstvo, tržna vrednost, tržna cena. Zaradi drugačne upravne ureditve se prvi pridevnik sicer pojavlja redkeje, vendar dosledno v strokovnih, predvsem zgodovinskih besedilih, zato svetujemo rabo oblike trški.

Podobno velja tudi za Pravni terminološki slovar: do 1991, gradivo (1999). Pri geslu tržni so zabeleženi trije pomeni. Tretji je: ki se nanaša na trg (3) (pr. zg.) (kraj s tedenskim sejmom), navedene pa so zveze tržni mir, privilegij; tržne pravice; tržno sodstvo. Pri geslu trški je naveden en sam pomen: 'ki se nanaša na kraj s tedenskim sejmom (pr. zg.)' z zvezama trški privilegij, trška občina. Pri geslu občina so navedeni trije pomeni;v okviru drugega je našteta tudi zveza trška občina, razložena kot 'občina trga' (pr. zg.). Slovar torej nedvoumno pokaže, da obstaja v slovenskem pravnem izrazju terminološka zveza trška občina, ni pa zveze tržna občina. Res gre za pravnozgodovinski termin iz časov Avstro-Ogrske, ki pa je v avstrijski upravno-pravni ureditvi še živ in zato del slovenskega pravnega jezika, ki je v rabi pri slovenski manjšini v Avstriji.

Zadetki zvez tržna in trška občina v Gigafidi govorijo v prid trški občini, a so številke zelo nizke in zato ne dovolj verodostojne. Tudi iz teh zgledov lahko razberemo, da je bila (Gigafida vendarle vključuje gradivo zgolj do leta 2011) zveza tržna občina značilna za besedila z avstrijskega Koroškega, besedila, ki pa govorijo o nekdanji ureditvi na Slovenskem (ki pa je bilo vendarle svojčas del Avstro-Ogrske), pa (a zgolj z dvema zadetkoma več) beležijo zapis trška občina. Podobno nam spletni iskalnik Google, če v iskalno polje vnesemo zvezo trška občina, izvrže skoraj petkrat več zadetkov kot ob iskanju zveze tržna občina.

Pri argumentaciji ene ali druge slovenske zveze (trška občina : tržna občina) seveda velja upoštevati tudi Slovar pravnega in ekonomskega jezika Pavla Apovnika in Ludvika Karničarja. V nemško-slovenskem delu iz leta 1990 avtorja za 'Marktgemeinde' navajata ustreznico tržna občina, v slovensko-nemškem delu iz leta 1996 pa v geslu trški zvezi trška občina pripisujeta nemški pomen 'Marktgemeinde' (ki v geslu tržen ne nastopa). Sklepamo lahko torej, da je zveza trška občina molče izboljšana različica, ki jo kot nazadnje izražen predlog lahko imamo za njuno končno.

Kot zanimivost velja opozoriti na znanstveni članek dr. Boga Grafenauerja Lokalna samouprava v Avstriji – Občinska ureditev v deželi Koroški (Lex localis, letnik II, št. 1, l. 2004, str. 85), kjer sta v drobni opombi rabljeni obe zvezi:

Trška občina (Marktgemeinde) oziroma mestna občina (Stadtgemeinde) je možni »atribut« neke občine, ki pa ne spremeni pravnega statusa občine, zlasti ne daje statusa »mesto z lastnim statutom«. Pravico, da se neka občina lahko imenuje tržna občina oziroma mestna občina, podeli dežela z deželnim zakonom.

(Opomba: Avtor se sicer v uvodu članka odloči za poimenovanje tržna občina, a vendarle se mu od sedmih omemb kar dvakrat zapiše trška občina. V navedenem citatu pa ob uvedbi zveze trška občina celo zapiše nemško ustreznico.)

Vsekakor gre za občutljivo problematiko in novo opozorilo, da je pri uvedbi »novega« termina vedno treba proučiti veljavno terminologijo, ter za jasen namig, da bi v prihodnosti veljalo raziskati in pripraviti npr. še kakšen slovar izrazja s področja uprave, šolstva, značilen za slovensko jezikovno skupnost v Avstriji ali v Italiji. Slovenščina ima na mejnih območij teh držav vendarle status uradnega jezika, zato je prav, da se jo tudi tam spremlja in razvija v vsej njeni funkcijski zvrstnosti.

Nataša Gliha Komac, Mateja Jemec Tomazin, Peter Weiss, Silvo Torkar (marec 2015)