Oblikoslovno pregibanje imen na -gen




  • Vprašanje:

    V institucijah EU razmišljamo o poenotenju sklanjanja izraza Schengen. V Slovarju novejšega besedja je v geslu schengenski, uporabljena različica z e (v Schengenu). Ker je mogoča tudi različica brez e, ki se uporablja približno enako pogosto, me zanima, kako naj bi bil zapis normiran v prihodnjem slovarju.


    Odgovor:

    Problem različnega oblikoslovnega pregibanja imen na -gen je prisoten v slovenskem prostoru že nekaj časa, kar dokazujejo različno normirane rodilniške oblike v zadnjem slovenskem pravopisu:

    Bêrgen -gna
    Kópenhágen -gna
    Wéngen -gna

    Göttingen -a
    Röntgen -a
    Sólingen -a
    Tübingen -a

    Možnosti pregibanja sta torej dve, kar izkazuje tudi sodobnejše gradivo (Volkswagen -gna, Verheugen -gna; Groningen -a, Göppingen -a). Zdi se, da je izgovarjanje pisnega _e-_ja enkrat kot samoglasnika e in drugič kot polglasnika precej poljubna. Konkretno se za ime Schengen v večji meri uveljavlja sklanjanje z ohranjanjem vseh glasov osnove, torej Schengen Schengena. Tako pregibanje posredno izkazujeta tudi Slovar novejšega besedja slovenskega jezika in po njem druga izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika, kjer je pod iztočnico schengenski in šengenski normiran izgovor z e-jem v drugem zlogu, v nadaljevanju pa je naveden tudi mestnik v Schengenu. Sklanjanje s polnim samoglasnikom drugega zloga je povzeto po prevladujoči rabi v govorjeni in posredno pisani knjižni slovenščini.

    Opozorimo naj le, da se govorci odločajo v večji meri za krajšanje osnove pri sklanjanju, kadar uporabljajo podomačeno različico imena (šengen šengna), ki ima nov pomen ('območje s prostim prehajanjem meje') in je pogosteje prisotno v neformalnem izražanju, ko nadomešča zvezo šengensko območje – o tem smo v svetovalnici že pisali (Podomačevanje tujih zemljepisnih imen: imena krajev).

    Helena Dobrovoljc, Marko Snoj (junij 2015)