Izpadanje samoglasnikov pri pregibanju: »skrajnost«




  • Vprašanje:

    Zanima me, kakšno je pravilo za izpadanje vokalov (v oklepaju) pri naslednjih besedah – skrajnost (med dvema skrajnost(i)ma) in brezposel(e)n. Je razlog v nedruženju nezvočnikov? In še, npr.: ljubljan(j)ski, je seveda brez -j. Kakšno pa je pravilo za izpad -j pred končnico -ski? Zvočniki?


    Odgovor:

    Razlogi za obliko s skrajnostma v zgodovini oz. predzgodovini slovenskega jezika in da ima z mislima vrinjeni samoglasnik zato, ker zaporedje nezvočnik – zvočnik – nezvočnik ni izgovorljivo.

    Kolikor vem, je bila odločitev za pisavo pridevnikov na -n (in ne -en) iz podstav na -l (miseln, veseln, vogeln) brez -e- dogovorna (v primeru poln pa je etimološko upravičena).

    V primeru pridevnika ljubljanski pa res ni nobenega razloga za mehki nj. Osnova je namreč ljubljan-, priponsko obrazilo pa -ski.

    Preberite si tudi odgovor: Sklanjanje samostalnikov na -ost

    Marko Snoj (junij 2015)