»Eifflov stolp« – zemljepisno nekrajevno/nenaselbinsko ali pa stvarno lastno ime?

[Moderator]

Vprašanje:

Zanima me, zakaj Eifflov stolp spada v kategorijo nekrajevnih oz. nenaselbinskih zemljepisnih lastnih imen v sklopu poslopij in drugih samostojnih objektov in ne pod stvarna lastna imena kot arhitekturna stvaritev. Morda je podoben primer Slavolok zmage. Kaj je v teh primerih izhodišče za razvrstitev v posamezno vrsto lastnih imen.

Odgovor:

V odgovoru Razlike v slovarjih: »Kitajski zid« in »kitajski zid« lahko preberemo, da Slovenski pravopis 1962 topografskih objektov tega tipa (tj. poslopij oz. samostojnih objektov, ki imajo na zemljevidu kakršnokoli označbo) še ni prišteval med zemljepisna imena. Z izidom pravopisnih pravil leta 1990 pa je bilo vzpostavljeno drugačno razumevanje, kakršno je upoštevano tudi v Slovenskem pravopisu 2001 in v najnovejšem Pravopisu 8.0. Oba priročnika sledita dogovoru z geografi, da se med zemljepisna nekrajevna (prej nenaselbinska) imena prištevajo tudi imena poslopij in drugih samostojnih objektov (člen 68 v SP 2001) oziroma imena infrastrukturnih in drugih objektov (člena 63, 64 v poglavju Velika in mala začetnica, Pravopis 8.0), kamor sodijo med drugim pokopališča, avtobusna in železniška postajališča, letališča, pristanišča, ceste, železnice, mostovi, prireditveni prostori, mestni in zabaviščni parki ter različni drugi objekti.

Skupno vsem tem zemljepisnim nekrajevnim imenom je, da so objekti oziroma infrastrukturne danosti, ki jih poimenujejo, natančno prostorsko umeščeni in da je to vrisano na zemljevide (so topografski objekti, bi rekli geografi). Ti so lahko tudi manjšega merila ali turistični, zato v to skupino uvrščamo tudi spomenike, o čemer lahko več preberete v odgovoru Zapis začetnice: »Lipa samostojnosti«.

Tina Lengar Verovnik (november 2025)