Dva priimka moške osebe: drugič




  • Vprašanje:

    Pri vprašanju se sklicujem na odgovor: Dva priimka moške osebe: kako sklanjati in kako navajati

    Iz odgovora sklepam, da pravilo iz starega pravopisa o sklanjanju dvodelnih neslovanskih priimkov, ki se pišejo z vezajem – tj. da se sklanjajo samo v drugem delu –, ni več aktualno in bo torej v novem pravopisu zapisano priporočilo, da se takšna imena (v večini primerov) sklanjajo v obeh delih.

    Naslednji primeri iz knjige Borisa Urbančiča O jezikovni kulturi: Joliot-Curieja, Kremser-Schmidta, Meyer-Lübkeja, Toulouse-Lautreca, Wolf-Ferrarija bi se torej po novem sklanjali: Joliota-Curieja, Kremserja-Schmidta, Meyerja-Lübkeja, Toulousa-Lautreca, Wolfa-Ferrarija.


    Odgovor:

    Pri francoskih moških imenih tipa Jean-Paul smo se odločili za sklanjanje prve sestavine, četudi je med njima stični vezaj, s čimer smo obšli pravopisno rešitev, ki se je je bilo v besedilih težko oprijeti, saj je določala zapise citatnega imenovalnika tipa Rimski-Korsakov s stičnim vezajem in v rodilniku z nestičnim vezajem Rimskega - Korsakova (§ 428). V slovarju tako tudi Saltikov-Ščedrin. Ta ovinek je povzročil nekaj sprememb pri priimkih, ki jih naštevate.

    Pravopisni slovar (a ne tudi pravila) normirajo pregibanje dvojnih neslovanskih priimkov z vezajem takole:

    • Wolf-Ferrari, rod. Wolf-Ferrarija, svoj prid. Wolf-Ferrarijev
    • Lévi-Strauss, rod. Lévi-Straussa, svoj prid. Lévi-Straussov
    • Gay-Lussác, rod. Gay-Lussáca, svoj prid. Gay-Lussácov

    V rabi pa se tako kot pri osebnih imenih tipa Jean-Paul tudi pri priimkih (seveda ne pri priimkih s prvo sestavino Saint) iz neslovanskih jezikov pojavlja polno pregibanje, npr.:

    • V SNG Opera in balet Ljubljana so na valentinovo pod njegovo režisersko taktirko premierno uprizorili glasbeno komedijo Ermanna Wolfa - Ferrarija Zvedave ženske.

    Poglejte tole besedilo, ki sem ga našla na spletu:

    • Muzej družine Curie je ob Inštitutu in bolnišnici Curie v Parizu ter predstavlja delo in življenje Marie Curie, njenega moža Piera, njune hčerke Irène Joliot-Curie ter hčerkinega moža Frédérica Joliota – Curieja. Pionirji radioaktivnosti so vsi za svoje delo prejeli Nobelovo nagrado (Marie Curie je prejela dve).

    Pogosto pa se pišejo ta imena tudi brez vezaja, zato je sklonljivost toliko bolj upravičena:

    • Filozof Claude Lévi Strauss je ugotavljal strukturalne podobnosti: med prebavo organizem zadržuje hrano v sebi, preden jo v spremenjeni obliki izloči.

    Pravopisno določilo, ki narekuje zapis istega priimka na dva načina – v odvisnosti od sklona, kot je razvidno iz zgleda z Joliotom Curiejem, ni dobro. Poleg tega je ločevanje sklonljivosti pri imenih, zapisanih z vezajem in brez njega, neoprijemljivo, saj je citatni zapis z vezajem pogosto pozabljen. Tako smo se odločili, da pravopisni komisiji predlagamo izenačenje zapisov z vezajem in brez njega glede sklonljivosti, npr. roman Andreja Ermenca Skubica in filozofija Clauda Lévija Straussa.

    Gre za predlog, ki ga moramo preizkusiti na gradivu in pustiti, da mine nekaj časa ... Zavedamo se namreč, da je ustaljenost sklanjatvenih oblik nekoliko drugačna od pridevniških tvorb tipa Breznik-Ramovšev pravopis in tako tudi Lévi-Straussova razlaga ...

    Morda še to:

    Da bi bil vezaj signal za nesklonljivost, zlasti pri občnoimenskih zgledih, ne drži več, saj raba piscev vseh generacij in slojev nakazuje primere, kot so naslednji:

    • Ali je ponovni začetek kot dekonstrukcija marksizma-leninizma čisto preprosto pozaba teh »dosežkov«? (A. Badiou)
    • Einsteinova splošna teorija relativnosti pravi, da ni gravitacija nič skrivnostnega, ampak je le odsev ukrivljenosti prostora-časa.

    O tem vprašanju smo večkrat že pisali v svetovalnici, prvič ob dilemi, kako zapisati pilates-joga.

    Helena Dobrovoljc (marec 2016)